IVF September 2016
Ne vem koliko ima po tvoje “zakisanost” s tem, da nekateri ne morejo zanositi….midva s partnerjem ima problem zaradi fizičnih zdravstvenih težav….in ne zaradi pomanjkanja sadja in trave….še manj pa psihičnih motenj. Tako da ne bodi brezobrazna in ne pametuj ženskam tukaj, ker ne poznaš njihove/moje zgodbe!!
Jaz sem danes 6. dan po prenosu dveh zarodkov. Znakov nobenih … tako kot niti v obeh prenosih doslej ni bilo. Še čakam … vsaj do konca tedna. Potem pa bom najverjetneje tudi sama naredila test. Doslej pred krvnim niti testov nisem upala delat.
xLalax – tebi pa čestitke! 🙂
Zabica1 – ja, v MB dajo tudi kontracepcijske, da nas več žensk uskladijo in gremo hkrati v začetek postopkov.
Hannah48 – kako si preživela punkcijo, morda že celo prenos?
Srečno punce!
Tudi jaz sem danes 3.dan po prenosu zamrznjencka…nobenih znakov…nic,kot da ni nic,občutek imam,da ni nič. in se bojim, da ne bo nič… punce, s čim se zamotite,da ne razmišljate skos,da se ne obsojate,da bi kaj narobe naredile in potem zaradi tega ne bi bilo nič? ali je še katera nervozna, razdražljiva in ima slabo vest za vsak premik, ki ga naredi? jaz se namreč trebutno tako počutim … srečno vsem!
Jaz sicer krče imam, ampak so čisto isti kot pred M in prsi me bolijo, kar je pač tudi znak M :(. Veliko raziskujem na netu (vem da bi bilo boljše če ne bi,ampak…), probam res počivat, ne sicer da ležim cele dneve ampak da se ne naprezam, šport sem opustila, razen krajše sprehode. Mi je že zaradi tega tako čudno, ampak sem rekla probam vse. Ker bom res probala vse naredit da se ta pikica obdrži. Me pa moti ta Estima, ker jo dosti izgubim, pa če tudi ležim dolgo časa. Zvečer si jo dam ko grem spat, zjutraj si jo dam ko gre moj v službo in potem še 3 ure spim, popoldan si jo dam pa po kosilu ko tudi počivam. Zato mi ni jasno zakaj jo toliko izgubim.
Hannah48 – uf, punkcija … verjamem, da boli – moja punkcija februarja je bila HB pod narkozo, tako da nič ne vem in tui kaseneje ni hudo bolelo. Nisem niti protibolečinskih potrebovala.
Hja, zadnja dva zmrznjenčka iz prega postopka sta bila zamernjena skupaj in sva vzela pač oba. Prej dva neuspela prenosa.
Rozice – joj, kako te razumem, ko nič ni za občutit. Jaz tokrat niti občutka kot pred M nimam. In če sem iskrena, se sploh ne spomnim občutkov it prvih dveh neuspelih prenosov. Ampak tudi ni bilo nič bistvenega. Sicer pa nimam slabe vesti več. Poskušam živeti čimbolj normalno, seveda z nekaterimi omejitvami. Slab teden po prenosu sem šla v službo, ker nimam ravno fizično naporne.
zri – ne vem, kaj bi ti svetovala glede Estime. Meni se le poredko zgodi, da je kaj izgubim, pa še to, če ne obmirujem vsa za pol ure (sede ali leže).
Pozdravljene,
Zri, saj najbrž veš, da so 1. znaki nosečnosti enaki oz. še bolj intenzivni kot pred M. Vse to je zaradi progesterona, katerega raven je ob N še višja kot pred M… Tako, da vso vsi ti znaki nekaj pozitivnega…
Marika, prebirala sem že forum pred dopustom. Če se prav spomnim, si ti v MB. Zanima me, kako dolgo si čakala od takrat, ko je tvoja zdravnica dala predlog na konzilij?… Meni so to naredili šele sedaj. Sicer sem imela prvi razgovor že konec junija. Nihče mi ni hotel povedati ničesar, le po ovinkih sem izvedela, da bom verjetno na vrsti v začetku naslednjega leta za IVF. Ali se res čaka tako dolgo? Ali si tudi ti 1 mesec prej jemala kontracepcijske tablete? Oz. ali imaš razgovor z zdravnikom, preden ti jih napišejo? Slišala sem tudi, da je kdo imel samo Cikloproginovo….
Držim pesti za vse vas… 🙂
Zabica1, res je, v MB sem.
Vse skupaj se je pri meni začelo marca ’15 – potem je bilo teba naredit vse preiskave, laboratorij, spremiogram in to je pri nama trajalo skoraj do konca oktobra, ker sem še bila na nekaj preiskavah pri endokrinologu – zato se je zavlkelo. Tako, da je pri tebi potem šlo še hitro.
Moj zadnji posvet z dr. pred predlogom za konzilij je bil okrog 20. oktobra. Potem sem že čez kak teden dobila odobritev s strani konzilija in nekje 10. novembra sem že imela posvet o začetku in poteku postopka. Dobila listek z navodili, kako, kdaj in s čim začnem. Tudi jaz sem 1 mesec prej jemala kontracepcijske – z njimi uskljajujejo naše cikluse. Vse to se dogovoriš na razgovoru. Potem pa ob prvi M šla na UZ in dobila stimulacije … to je bilo sredi januarja letos.
Tako, da mislim, da boš celo kaj prej na vrsti. Poskusi te časovne razdalje odmislit, ker res vse traja. Meni je tudi sprva vse trajalo zelo zelo dolgo … najdlje od punkcije in prvega prenosa, ko sem morala počakat 3 cikluse. No, zdaj mi pa čas že hitreje mineva, ker se z njim ne upadam več toliko kot sem se prej.
Srečno!
zri in Marika, ja znaki so tudi pri meni kot 1 teden pred M, nestrpna, malo prsi bolijo, malo se po matrnici kaj premakne in to je to. zri, tudi meni se zdi, da mi vsa estima ven spolzi, se posebej ce sem bolj na nogah … zato zjutraj vzamem takoj, ko se zbudim in zvecer preden grem spat, pa zatlacin si ga kolikor zmorem, ampak vseeno gre ven. pa mi je rekel tip v lekarni ze ko sem jih prevzela, da naj uporabljam scitnike perila, ker pac gre malo ven, tako da se ne sekiraj, mislim, da ni toliko odvisno od tega, to je samo pomoč.
medtem ko ene pridne pocivate, pa jaz ne morem, v sluzbo sicer ne hodim, ker se nocem nervirat, sem si pa vsela malo za soping, malo za kavice, malo za gospodinjska opravila. skoda ker ne smemo sportat, definitivno bi mi kaka vadba vlila malo samozavesti in volje ne glede na rezultat… tako se mi pa zdi, da samo narazen lezem in se hitro utrudim 🙂 ne vem, ce pocivam, samo brskam po netu in razmisljam. zdi se mi bolje, da pocnem kaj in se zamotim, konec koncev tudi ostala dekleta, ko zanosijo, ne vedo, da so zanosile in pocnejo vse enako kot prej. nekako sem se prepricala, da ni vec toliko od mojega pocetja odvisno, ampak od mojega telesa in nekako zavestno ne morem vplivati na rezultat. taksno miselnost sem zavzela, ker se nocem kriviti za neuspeh, sem se ze dovolj in mislim, da je to stvar, na katero vec nimam konkretnega vpliva, lahko samo cakam in pocnem kaj, s cimer se zamotim… seveda ne pijem alkohola, ne sportam, ne kadim in te stvari. zato punce: ne se krivit, tudi me bomo mamice, medtem pa bomo odkrile kaj novega o sebi in koristnega za zivljenje 🙂
kako se drzite, boste sle kaj na siht, morda kaj na lepse?
Pozdravljene,
Marika, hvala za pojasnilo. Tudi meni se je po prebiranju forumov zdelo, da gre hitreje, zato sem bila presenečena, ko mi niti zdravnik ni hotel povedati, kdaj bi lahko bil začetek, češ naj vprašam sestro… Pa tudi pri sestri sem morala kar vztrajati, da vsaj približno vem, kaj pričakovati. Bojim se, da je starejšim zdravnikom vse bolj samoumevno in na nas še bolj gledajo kot predmete, ki gremo skozi te postopke… Sicer so prijazni, tu ne morem oporekati, vendar meni ni dovolj, da me samo potolaži, da bo vse o.k., če imam sama toliko vprašanj… 😉
Marika ali si na vseh razgovorih imela svojo zdravico?
Ali je tvoj zdravnik avtomatsko tisti, ki ga imaš prvič? Jaz se “bojim”, da je bilo pri meni obratno. Da je tisti, ki me je imel prvič, samo nadomeščal drugega in da je tisti drugi v resnici moj zdravnik?
Glede usklajevanja ciklusov pa mi ni čisto jasno, saj vendar katera potrebuje kakšen dan dlje ali pa manj, da ji folikli dozorijo. Zdi pa se mi, da so oz. bomo tam ženske v “skupinah”. Kako se potem vse tiste, ki so “začele” skupaj, znajdejo tudi skupaj na punkciji?
Predstavljam si, da so tebi kar določili dan, do kdaj moraš jemati kontracepcijske. Začela pa si verjetno kar z naslednjo M…? Ko dobiš listek, ga pač dobiš, potem verjetno nimaš nobenega kakšnega posebnega razgovora…?
Za vse vas držim pesti… Saj se nam pozitivna energija, vedno tudi vrača 🙂
Lepo bodite in lep pozdrav!
Zri – kar se tiče bolečin…jaz sem v temu trenutnemu postopku mislila da mi bo medenico raztrgal… bolečine bolj potencirane kot pred menstruacijo (tam od 7 dne transferja)…sem bila ze skoraj razočarana…pa se je za pozitivno izkazalo. In dejansko imam se sem in tja prisoten kakšen bolečinski interval. Medtem ko v prejšnjih postopkih (2 pozitivna, en od teh splav) nisem imela takih bolečin, tako da je res čist odvisno od postopka do postopka. Kar se tiče pa estime, jaooo….meni gre včasih skoraj po cela tabletka ven po kakšni uri, samo jaz mislim da nekaj vseeno ostane notri, vsaj tisto kar je pomembno 😉 itak je pa telo toliko prepojeno s tem progesteronom…da mislim da hujše skrbi niso potrebne 😉 Držim pesti!! Javi nam kako bo 😉
Zabica1 – sprosti se. Vem, da si polna vprašanj. Te razumem. Jaz sprva nisem bila in mislim, da mi je bilo dosti prikrajšano, ker boš na koncu ugotovila, da pri nekih zadevah res nimaš vpliva.
Imaš izbranega zdravnika (jaz sem ga izbrala že ob prvem klicu, da se naročim – verjetno ti tudi) in pri pomembnih posvetih je tvoj zdravnik. Pri kasnejših podpisih, ko gre za zamrznjenčke, na UZjih prenosih in tudi punkciji pa lahko naletiš nanj ali pa tudi ne. Ampak so vsi zaupanja vredni, se mi zdi. Razen ena je mene malo podžgala, ker sem bila za moje pojme obravnavana površinko, kar tukaj nisem bila navajena in to v obdobju, ko folikli niso rasli kot bi morali. Ampak se je potem vse porihtalo.
S kontracepcijskimi vsaj približno uskladijo, da začne skupina žensk s postopkom in terapijo, potem seveda to hitro razpade, ker imajo ene že po 8 dneh folikle takšne, da lahko gredo na punkcijo, spet druge ne. Moji so potrebovali 1x več časa. Tako da nikakor ni nujno, da boš v vseh fazah rotirala z istimi ženskami. Verjetno jim tak sistem pač ustreza v MB. Meni je tako pasalo, ker se itak moram sprožat menstruacije.
Dan prve kontracepcijske vse tam ob predstavitvi in podpisu za postopek z doktorjem izračunaš glede na zadnji cikel. Potem pa resni več nobenega razgovora, saj je vse jasno, ker prideš z predvideno menstruacijo v določenih dneh na prvi UZ in če je vse OK, dobiš terapijo in začneš z inekcijami.
Vse boš sproti zvedela, zato se res sprosti – je bolj važno da si sproščena in se poskusi prepustit. Te bodo vodili. Vse smo si različne, zato pač nekje začnejo, potem pa se ti prilagajajo. Brez skrbi.
xLalax bom javila kako bo, ampak je še dolga do tam. Moj me sicer non stop sprašuje kdaj bi lahko nardila test, mal je neučakan :). Poleg krčev in bolečih prsi mam trenutno probleme s prehladom in ogromnim glavobolom.
Zabica 1, tako kot so napisale predhodnice, sprosti se, ne vem sicer kako je v MB (pravijo da boljše kakor v LJ) ampak sigurno ti bodo vse lepo razložili. Včasih me res malo preveč brskamo po spletu in stvar s tem napihnemo. Jaz trenutno bolj raziskujem kakšno zdravilo lahko vzamem za vsak slučaj, da če sem noseča da ne bi bilo kaj narobe. O simptomih in vsem sem pa rekla, rajši mislim da se pripravlja na M pa da sem potem pozitivno presenečena, kot da razmišljam to je to, in če me moj ne bo preveč nerviral tudi testa ne bom delala. Bo že krvni pokazal.
Tako da punce jaz sem mnenja vse se zgodi z razlogom, ene ki so to sedaj prebrale so verjetno si mislile joj spet ena “pametna”. Vem meni je tudi šlo na živce to, ko se sama nisem mogla sprostit, ampak trenutno ni več v naših močeh. Če vsaka sama ve da je poskusla vse kar je bilo v njeni moči, moramo zaupati sedaj nekomu drugemo. Eni verujejo v Boga in mislijo da j v njegovih rokah, jaz sicer ne verujem ampak verjamem pa da VSE SE ZGODI Z RAZLOGOM. Razlog nam v danem trenutku ni znan, ampak ko bomo čez 10-20 let pogledali nazaj ga bomo sigurno našli. Tako da punce glavo gor in mislit pozitivno 🙂
zri – točno tako! Popolnoma se strinjam s teboj!
In tudi Rozice je zadnjič lepo napisala.
Za menoj sta dva neuspešna prenosa zamrznjenčkov in prvič je bilo na rezultatih zelo čudno – nobenega odnosa med nami … od tistih veselih, ki so dočakale + do nas, ki smo bile z -, ampak vse je bilo zelo zelo očitno. Nazadnje sem bila pav skupini deklet, ki pa so bile vse tako zelo poizitivne, tudi tiste, ki so skupaj z mano dočakale -. Sploh ena punca, ki je rekla, da je to zdaj njen 7. poskusi in evo, takrat ji je pa uspelo. Vam povem, da mi je vlila toliko upanja. Si zamislite, tudi ona je bila 6x zelo zelo razočarana, da ne govorim, kolikokrat še prej, ko sta verjetno poskušala naravno.
tudi jaz se strinjam, da je potrebno ostat pozitiven, včasih me prime, da bi samo še o tem problemu razmišljala, ampak to nikamor ne pelje, treba je bit pozitiven. mene včasih zamorijo ti UZ, ker je toliko enih mrkih punc, saj smo vse na istem, z negativo in frustracijami potolče še tiste, ki se trudimo držati ok. mene ima, da bi malo debatirala, pa so vse tako odtujene, kot da ne vemo, zakaj smo tam 🙂
ali ste kdaj razmišljale, da, če recimo parkrat na isti kliniki ne uspe, da bi šle poskusit na drugo? sicer tukaj v lj kar zaupam, osebje mi je ful všeč, mb itak vsi hvalijo, postojna pa ne vem… kaj mislite?