Lahko ga najdeš na netu, med klepetom. Lahko. Govorim iz lastnih izkušenj. In vznemirljivo je. Zelo. A na nekaj bi te rad opozoril. Tako za žensko kot za moškega je pomemeben vizualni izgled. Pomembna je tudi fizična privlačnost, niso vse le besede. Dopisoval sem se z večimi, dolgo, dolgo. Po besedah sem si z Njo želel skupne prihodnosti. Zaljubljen se bil, ne da bi jo videl. Govorila sva po cele noči. Pogrešal sem jo, če je ni bilo.

A domišljija ob tem deluje 100 na uro in klepetalec jo lahko nehote in nevede še podžiga. Meni se je vse skalilo ko sva si izmenjala slike. Nisva si bila všeč. A prijateljstvo je ostalo.

Je pa net zelo dober način, da padeč človeku v dušo. Globja čustva lahko lažje in hitreje izraziš kot v pogovoru, ko je komuinikacija besedna, je mimika in je artikulacija. Na netu so informacije le besedne. Saj razumeš kaj mislim, a ne?

Lp

Se strinjam. zelo strinjam

Na ta način lahko v krajšem času srečaš mnogo ljudi. Isti večer se lahko pogovarjaš z nekim iz KR, MB, LJ, NM, GO…

Sicer si pa v stikih veliko bolj omejen. Ne morem na cesti ustavjati ljudi in jih poprositi za klepet. V klepetalnico pa pridejo vsi, ki si klepeta želijo (ali pa imajo kak drug razlog…)

Lp

glede na stalez, ko sem na internetu.. to je preko 10 let.. in glede na vsa mozna spoznanja ki sem jih dozivel v tem casu, je moje mnenje, da se da spoznat preko neta super ljudi..
na ircu pred 10 leti je bilo zelo malo ljudi.. na kanalih po maksimalno 20.. in takrat so bili irc zuri.. in si spoznaval ljudi od povsod.. potem so se ustvarjali kanali in so bili bolj regijski zuri.. in tako naprej.. do sedaj, ko je na kanalu po 1000 ljudi in ko je v bistvu vse skupaj samo se igra..
in v tem casu sem spoznal precej zanimivih ljudi, s katerimi sem se vedno v kontaktu..
naredil pa sem tudi nekaksno locnico med ljudmi ki so na ircu.. predvsem za zenske bi to lahko dejal, da namrec obstaja dve sorti oseb: ena, ki je obupana, ki je osamljena in ki hrepeni ali pa isce nekaj.. in pa druga sorta, ki je pa na netu zaradi zabave..
in razlika med obema je zelo zelo velika..

lahko se zaljubis v tisto virtualnost, ki ti jo nekdo pricara.. in ce nekdo zna z besedami, ti lahko pricara nebesa v peklu..
in ravno v tem je catch.. ce ti pricakujes in si ustvaris svojo lastno iluzijo o tej osebi, si na koncu razocaran.. ce pa si neobremenjen, potem pa spoznas cloveka taksnega kot je.. in to je smisel vse te komunikacije..

sicer pa glede na to, kolk casa prezivi clovek za racunalnikom, kolk casa pa nekje zunaj v lokalih al pa naravi, je povsem normalno, da je lazje spoznavanje preko neta..

p.s.: pa veliko srece vsem ki iscete popolnost na netu.. 🙂

nisem brala prejšnih postov….sem pa sama spoznala moža na internetu in to na dopisovalnici http://www.kazalo.net

Je bil čas, ko sem iskala partnerja, pravzaprav takrat bolj prijatelja po internetu. In se nikoli ni obneslo, pa tudi le na dva zmenka sem si upala iti…
Poskusila sem, izbrala pa ne bi. Nikoli. Nikogar z neta za partnerja. Morda za prijatelja.
Zanimivo je postalo, ko mi je nekoč nekdo rekel, da na netu partnerja iščejo le slabiči in luzerji, ki si partnerja niso sposobni najti drugače. No, to naj bi bila potemtakem tudi jaz. Pa sem si partnerja našla brez neta, dotična oseba, ki me je popredalčkala med izmečke, pa zdaj ljubezen išče prav na netu.
Malo jih je, ki bi še ne poskusili na netu. Če ne prej, pa v trenutku obupa.
Ljubezni pa se žal (ali pa hvalabogu) ne najde na silo…

Zoja

Sama sem na netu spoznala nekaj prav prijetnih oseb, v nekoga s Kupida sem se celo zaljubila in to čisto nepričakovano. Samo na kavo sva šla in ugotovila, da sva si simpatična… kar se je razvilo v ljubezen… ki je pa danes žal ni več…. Saj to je popolnoma enako, kot da bi se srečala v lokalu ali na cesti. Zato nimam čisto nič proti temu. Je pa res, da si lahko razočaran, če pričakuješ resno vezo, ko se z nekom zmeniš. Predvsem moški so taki….takšne so moje ugotovitve.
Popolnoma odobravam, da se z nekom z neta čimprej zmeniš, ker si lahko preko pošte ali telefona res lahko ustvariš krasno sliko, ki pa je v realnosti večinoma čisto drugačna. In razočaranje je tu….

tudi jaz želim spoznati partnerko za resno zvezo ,brez avantur.lp Drag

Imam dobre izkušnje – on line partnerke…

11 let nazaj, ko se je internet spoznavanje zaćelo, sem spoznal današnjo partnerko; imava 2 otroka, živiva in boriva skozi partnersvto. Za sedaj uspešno.
40+

Nasvet,
Predvsem, spoznati v živo, ne golfat pri lastnem opisu, gledati stare poste …. smejati…

in slišati se, vzeti ćas zase/njo/njega !!!!

Shranite kar ste si dopisovali!

Je hecno pogledati čez 10 let; res! Ne brišite, ni lepšega kot se smejati foram!

Tudi sam imam predvsem DOBRE izkušnje.

Uhhh, pisat ni problem, spoznati tukaj kaksnega je sele problem….

Ker? Zakaj? Pojma nimam; mam drugačne izkušnje….

Ej punce,

še ena, ki je s partnerjem, najdenim s pomočjo agencije, že 16 let in to srečno. Zanj sem bila 9. srečanje, on meni pa 4. Iskanje je trajalo eno leto, vmes je bilo meni zelo zabavno in ena zveza, ki je trajala 3 mesece. Vsi so bili dostojni, resni, zadržani, nikakršni faloti. Zato brez strahu v akcijo, čas teče in zunaj je pomlad.

Mima

Mima, hvala z vzpodbudo, a kje naj začnem. Sem učiteljica pred penzijo in me je strah, da bi okrog smejali, če se me odkrije. Kako naj najdem v redu človeka, če se bojim izdati se.

Svetujte prosim, nočem biti sama, saj je v meni še veliko življenja in zanimanja.
Breda

Breda, gremo po vrsti. Bojite se, da bi se vam okolica smejala če bi partnerja iskali… niste niti napisali kje. Drugič, kako pa vi “veste”, da bi se vam okolica smejala? Če se razkrijete, kaj se s tem za vas spremeni? In mogoče tretjič, če imate toliko blokad, menda niste pripravljeni na partnerja in iskanje le-tega. Najprej boste morali iti preko strahov, pomislekov in dvomov, pa morebiti si tudi dvigniti samozavest. Šele potem boste pripravljeni na življenje v dvoje.

Draga moja ljubeča prijateljica če me iščeš ti nebo nikdar žal .
Kajti jaz sem zelo resen fant zatorej ker boš želela ti bom storil .
Močno upam da se bom vate zaljubil zato mi povej koliko si stara .
Zato ti pošiljam poljub ljubezni na usnice ter ti sporočam da te ljubim .

Tudi meni se bi fajn zdelo imeti nekoga ob sebi, čeprav sem že čez 50. Zdaj, ko sem zrihtala otroke, uredila dom, kmalu bom v penziji, pa sama. Grozno. Doslej se tega nisem najbolj zavedala, čeprav sem vdova že od mladosti. Kaj naj zdaj, kam naj grem, naj obremenjujem otroke, prijatelje, naj se zabubim v knjige, naj kopljem po vrtu ali naj božam psa? Vse to je v redu do neke mere. Nekaj še manjka: toplina, radost, igrivost, ples, brezskrbnost, skratka nekaj kar pomeni radoživost, mogoče novo pomlad ali celo rahlo norost….
In manjka mi nek poziv, ne morem kar sama v nova društva, v nova okolja,…ne vem ali je potrebnega več poguma, mogoče se počutim najbolj varna doma, kjer je spet isto, hiša, vrt, kuža, odrasel otrok. Vem, da bi morala, a varna sem v obstoječem.

Vseeno če, poznate koga, ki ima zavore na enak način, ki ni iskalec vsepovsod in je na varnem, a bi rad več življenja. Ki ga je škoda, kakor je škoda mene, da se ne odprem in še enkrat “zacvetim” (?).
Hvala
Breda

tudi jaz iščem resno vezo brez avantur -lp

Moje mnenje glede iskanja na internetnih straneh je da ti ne sme biti nerodno,glej samo enkrat se živi.

Podpis pod tole! 🙂

Sama sem kot najstnica bila dosti na chatih in si pogovore shranila. Seveda ne vse, ampak tiste, s katerimi smo si več pisali.
Ravno zadnjič enkrat, ko je bil deževen vikend, sem po nekaj letih šla malo brati te zapise in se zelo nasmejala zraven 🙂

Drugače pa bi iz lastnih izkšenj svetovala tistim, ki takole spoznavate, da se čimprej dobite. Sama sem nekoč tudi delala to napako, da smo si tedne in mesece dopisovali ter se zelo ujeli, si naredili neke pravljične predstave drug o drugem. Nato smo se srečali in v nobenem primeru, kjer smo si prej dolgo dopisovali, se potem nismo v živo tako zaštekali, da bi bili par.
Z enim, kjer sva si izmenjala le nekaj stavkov ter takoj šla na srečanje, sva se v živo takoj poklopila in bila potem par nekaj let.