IQ – inteligenčni kvocient
Spoštovani Grega,
stopnja inteligentnosti je med ljudmi razporejena po Gaussovi krivulji, pri čemer se sama inteligentnost deli na besedno in nebesedno, znotraj te delitve pa še na nekaj podvrsti, tako ima nekdo na primer boljše sposobnosti prostorskega obvladovanja;kar je nujno potrebno pri pilotih, nekdo drug pa boljše sposobnosti v analitsko sintetičnem mišljenju, na primer borzni posrednik.V zadnjih letih je vse večji pomen dobila čustvena inteligentnost (EQ), ki pomembno vpliva na sposobnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov med ljudmi. Visoka izmerjena inteligentnost ni nujno vir sreče in zadovoljstva, prav tako nizka izmerjena inteligentnost ni nujno vir nelagodja. V obeh primerih je posameznikovo počutje odvisno od okolja v katerem se giblje in od zahtev, ki jih ima to okolje do njega.
IQ pomembno vpliva na počutje, ugodje in kvaliteto sanj. Nekoč so nas učili, da se IQ po določeni starosti ne spreminja in ostaja kostanten. Dejstvo je nasprotno: IQ se lahko celo eksponentno dvigne ali pade, kar je redki pojav. Višina IQ vpliva na samo čutenje kvalitete življenja in sicer posredno (nezavedno – višina ugodja in čutenje stvari, zanimanje za pojave v okolju, delavnost) kot tudi neposredno (uspehi). Je primerljiv z hitrostjo delovanja računalnikov, slab računalnik oz. procesor bo pšotreboval več časa za odgovor kot hitri. Enako je pri človeku. Potek samozavedanja in hitrost odgovora na zunanji pojav je bistveno boljši pri inteligentnejših osebah. Je pa res, da preveliko informacij pri ljudeh z visikim IQ-jem lahko povzroči v neprimernem okolju zaradi sposobnosti samozavedanja in posledično znanja duševni kolaps. Inteligentne osebe se seveda lahko besedno dosti lažje izražajo in opisujejo pojave, ter navajajo natačnost podatkov, kar je v sodobni družbi zaželjeno. Si lažje najdejo zaposlitev in lažje opravljajo delovne naloge.