intimni odnosi
Pozdravljeni!
Ponovno sva se s partnerjem soočila s svojim največjim problemom: spolnostjo. Skupaj sva osmo leto, poročena, imava tri majhne otroke, sva srednjih let s kar nekaj zgodovine v partnerskih odnosih.
Na zunaj pogledano precej tipično: jaz odklanjam spolne odnose, on bi zelo pogosto. Težave imava v bistvu že kar od začetka najine zveze. Ne vem ali je krivo to, da je mož malo nevešč v spolnosti in zmore zelo kratek spolni odnos ali je to samo posledica? Pravi, da bi morala pogosteje seksati, da bi lahko podaljšal odnos, do tega ne pride in se kar vrtiva v začaranem krogu. On je užaljen in jezen, ker ga zavračam, jaz se počutim prizadeto, ker izpadem kot zavrta ženska, ki ji ni do spolnosti. Pa mi je, resda ne zelo pogosto, pa vendar. Pogovor naju nikamor ne pripelje. Dve leti nazaj sva že bila na skupinski partnerski delavnici, vsa področja nekak, le pri spolnosti se nama je ustavilo.In tako je do danes. Tudi ura individualne terapije nama ni prinesla želenega uspeha.
Čutim tudi sicer, da mi manjka neka intimna globina v najinem odnosu, ne znam razložiti kaj bi to bilo.
Sicer pa izhajam iz družine oče – alkoholik, seks je bil tabu tema, tudi golota, pravih toplih odnosov seveda ni bilo. Težko zaupam ljudem sicer, to že vem in tudi to, da težko začutim, da me nekdo zares ima rad. Morda pa samo ne čutim dovolj moževe ljubezni.Sem že veliko naredila na sebi tudi z obiskom pri psihologu, knjigami, a ta spolnost ostaja moja ranljiva točka…S prvim fantom (18 let) sem zelo uživala v spolnosti, tudi dosegla orgazem. Bila sem zelo zaljubljena, ko je ta minila je bilo konec, sem prekinila zvezo. Potem sem se še enkrat zelo zaljubila, tudi uživala v spolnosti, a iz te zveze ni prišlo kaj resnejšega.
Stanje sedaj:
Kako leto že nisva seksala in se o tem pogovarjala (majhni otroci), mož je začenjal hoditi pozneje spat kot jaz, gradili bomo hišo…. a tudi z otroci in hišo se ne moreva izogniti najini težavi.
Prebrala sem nekaj postov nazaj in pišete o pogovorih. Pri nama se vse ustavi, ko se začneva pogovarjati o najini spolnosti.Nikamor ne prideva.
Hvala za vašo pomoč in lp.
Mogoče je problem to, da ima spolnost za vaju različen pomen.
Kaj pomeni spolnost, sex možu? Najbrž (predvidevam) penetracija, brez predigre, brez poljubov in božanja, mogoče en ali dva položaja in ko mu pride, je spolni odnos za njega uspešno končan….Očitno res ni zelo osveščen o tem, kako zadovoljiti žensko.
Zakaj mu ti nikoli nisi povedala, kako si predstavljaš spolnost in kaj si želiš..je spet verjetno povezano s tvojim otrošvom, strahom in seveda…v osmih letih trije otroci, to je kar naporno za žensko, ki je že prej imela nekaj “problemov” z intimnostjo. Ker so te bivši moški celo uspeli zadovoljiti je očitno, da bi tvoji problemi bili rešljivi s pravim pristopom. Zdaj pa smo spet pri možu, pri katerem ni bil uspešen niti svetovalec za odnose…..
Moj nasvet (čeprav vem, da je lažje svetovati kot dejansko to početi-sploh ko je zdraven zgodovina, čustva) bi bil-poišči spet stik z možem. Zdaj po več letih neuspešnih poskusov in enem letu abstinence, se je on verjetno znašel po svoje. Nisi prav veliko napisala, kako on v tem času zadovoljuje svoje potrebe(praviš, da ima oz. je imel pogosto željo po spolnih odnosih). Torej, začni ga opazovati. Kaj počne, s čim se zamoti(da tebe pusti na miru), ….ker obstaja več načinov (odvisno od osebe): poznam moške, ki se na veliko samozadovoljujejo, nekateri poleg vsega iščejo še način, kako se ženi približati, da bi si enkrat sama želela spolnosti, drugi se umaknejo v svet pornografije in so tam najbolj varni in srečni, tretji pa si poiščejo nadomestek v delu, ali ženskah izven zakona…in verjetno še veliko variant.
Torej zavedati se moraš, da imata oba težave. On z izražanjem, potenco in neznanjem (iz pornografije dobi čisto popačen vtis, kaj to ljubeč spolni odnos je)…ti pa s strahom, odporom (do njegovega načina), nezainteresiranostjo, mogoče obremenjenostjo (otroci, gradnja)…
Začni mogoče najprej spoznavati sebe, svoje telo. Začni s samozadovoljevanjem, iskanjem načina, kako lahko sama prideš do orgazma, kakšne imaš fantazije, kaj te vznemirja, paše…..medtem opazuj njega, poišči ga…kje v svojem svetu je. Ko boš veliko razmišljala o globjih stvareh spolnosti, boš lažje tudi pristopila k njemu s pogovorom. Zdaj, pogovor spet ne sme izzvati njegovega odpora, obrambe. Pogovor bi morala mogoče začeti o svojih občutkih. Končno si tudi v tem pismu napisala, da verjetno ni vsega samo on kriv. In poskusi s takim pristopom. Ne omanjaj na začetku, česa ne zna, kaj dela narobe, kako da je vsiljiv in česa ti nočeš…začni s tem, kam vaju tak odnos pelje, kako se počutiš ti v takem odnosu (povej, da si želiš spolnosti in da bi rada, da te posluša in začuti, kako in na kakšen način si želiš imeti spolne odnose)…povej, da ženske potrebujemo pač več nežnosti, predigro, božanje, občutek, da smo ljubljene, da si nas moški želi…končno nekaj podobnega potrebuje tudi moški.
Veliko moških pove, da so raje brez sexa, kot da vidijo, da se ženska sili, da ji ni prijetno, da to počne samo zato, ker misli, da je zakonska dolžnost….
Torej, začutiti se morata najprej čustveno. Vzemita (organizirajta) si čas zase, ko mogoče oddata otroke, gresta mogoče samo na sprehod za kako uro, sama, skupaj. Pogovarjajta se tako, da govorita samo vsak o sebi, svojih strahovih, svojih občutkih in se ne obtožujeta in ne krivita drug drugega…
Začni mu ti kazati, kako ti paše. Začni ti s predigro, pokaži mu, kako se zavleče s spolnim odnosom tako, da tudi ženska doživi orgazem.
Ja, da ne bom nakladala še bolj: poišči literaturo o spolnosti, daj mu jo prebrati, pusti knjigo v wcju ali mu ob večerih na glas preberi tiste odlomke, ki se ti zdijo ključni, da bi tebi spolnost spet postala želja.
Mogoče še kaj več napišeš o vajinem odnosu.
Pa srečno!
Lepo pozdravljeni!
Neglede na to, koliko spolnost doživljamo kot tabu temo in se ob tem prebuja veliko občutkov sramu, je vendarle spolnost del nas in temelj našega obstoja. Napisali ste:”Sicer pa izhajam iz družine oče – alkoholik, seks je bil tabu tema, tudi golota, pravih toplih odnosov seveda ni bilo. Težko zaupam ljudem sicer, to že vem in tudi to, da težko začutim, da me nekdo zares ima rad.” Model odnosov, ki jih gradimo v zakonu, prinesemo od doma-nezavedno in ne da bi si to želeli. Želimo ravno nasprotno, da bi se osvobodili vsega tistega, kar je bilo doma, pa najdemo spet dom. Tudi spolnost je odraz odnosa. Vajin odnos se direktno prenaša na področje spolnosti. Čutenja, strahovi, stiske, nezaupanje, strah pred biti ranljiv in odprt, se najglobje izrazi na področju spolnosti. Tukaj smo najbolj ranljivi. Zato je tako težko iti v spolni odnos z možem, saj kot pravite:”Čutim tudi sicer, da mi manjka neka intimna globina v najinem odnosu, ne znam razložiti kaj bi to bilo.” To je sočutje in potreba po tem, da si začuten in sprejet v tem kar si in kdo si, v vseh svojih strahovih, željah in hrepenenjih, ki jih imaš. Kot pišete nadalje:” On je užaljen in jezen, ker ga zavračam, jaz se počutim prizadeto, ker izpadem kot zavrta ženska, ki ji ni do spolnosti.” Če malo prečutite ta svet, on je užaljen in jezen, koliko pa ste vi užaljeni in jezni nanj, ker vas ne začuti, koliko ste v stiski in kako vam je. Vi kot ženska potrebujete občutek, da ste ob možu začuteni, potem pa se ženska lahko odpre in spolnost ni več problem. Problem pa je, če je moški zatrl svoj čustveni svet, kako torej najti žensko v njeni ranljivosti, če še sebe ne najde?
Vi se počutite prizadeto, ker izpadete zavrti kot ženska. Ali ni tudi njegov čustveni svet tavrt in ne more do vas? Začnite govoriti z njim o teh čutenjih, ki se v odnosu prebujajo? Povejte mu, koliko ste vi jezni in užaljeni, ker ga ni. Vas ne poišče? On vas leto dni že več ne išče, ste tudi vi obupali in prenehali iskati njega? Povejta si, koliko hrepenita drug po drugem in se pogrešata? Kje so ta ranljiva čutenja, projecirana so na spolnost.
Občutek imam, da vso krivdo vzamete nase, ker vi odvračate spolnost. Če moški ne najde stika z žensko, ženska ne more odpreti svojega telesa in jo spolni stik z moškim odbija. To kar čutite kot odboj, je naravna reakcija ženske, ki ni začutena in še čuti svoje telo. Res otroštvo ob alkoholiku veliko doprinese, saj je tam veliko strahu in groze. Telo ti zablokira, s tem pa tudi vsa čutenja, da preživiš stisko, ki jo takšna družina nosi. Potem pa se tudi v zakonu težko odpreš, saj težko najdeš toliko varnosti, kot je potrebuješ. V bistvu najdeš toliko varnosti, kot je je bilo doma. Varnost, občutek sprejetosti in bližina, pa so temelj za zadovoljujočo spolnost
Pogovor vaju resnično nikamor ne pripelje, ker se ne pogovarjata o svojem doživljanju, ali pa se, pa nastane blokada tam, ko bi se morala začutiti.
Če nista našla pomoči tam, kjer sta jo iskala, poskusita še v kakšnem drugem sistemu. Načinov in terapevtskih pristopov je veliko, ni nujno, da nam vsi ustrezajo. Pomembno je, da najdeta nekoga, ki vama bo pomagal, da se bosta začutila.
Vse dobro vama želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva- zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]
Imam enako izkušnjo. Na koncu sva se razšla, ker težave nisva rešila. Tvoj moški ima očitno težavo s prezgodnjim izlivom in to je nekaj, kar on mora zdraviti. To ni posledica, to je vzrok. Moj težave ni hotel nikoli priznati, čeprav je bilo jasno kot beli dan, da jo ima. Tudi jaz sem zavračala seks, na koncu sva se do konca odtujila.
Hvala vsem za odgovore.
Čutim, da mora biti nekaj “odzadaj”, da tako zablokirava ravno pri temi spolnost. Res je, da bi morda bilo bolje z najino spolnostjo, če bi odnos bil daljši. Vem, da se mož trudi, da me “zadovolji”, bi veliko naredil zame. Morda pa ima pri sebi neke strahove, nekaj kar me odbije. IN res je, da izpadem jaz kot glavni “krivec”, ki noče. Kaj pa je razlog, da mož ne zmore daljšega odnosa? Morda tudi strah pred predati se? Je bolj nežen in plah, ne neki Casanova. Tudi njjegovi vzorci iz otroštva niso najboljši. Res je, da se vedno bolj odtujujeva in tudi meni spolnost manjka.