včeraj je minilo 7 let odkar sem rodila mrtvorojeno deklico. Cela nosečnost je potekala brez težav, potem pa kot strela z jasnega v 38 tednu en večer nisem več čutila gibov. Naslednji dan sem rodila, bila v popolnem šoku, tistih dni se ne spominjam preveč dobro, vem da je bilo strašno. Deklice nisem hotela videti, pa sedaj po tolikih letih ne vem ali mi je žal za to ali ne, tudi za vsoj pokop se nisem odločila, nisem imela moči.
Vsa ta dejanja so bila storjena v šoku in zato si ne očitam takratnih odločitev.

Vseskozi pa me mori, ker ne vem kje je pokopana moja mala zvezdica. a se da kje in kje dobiti to informacijo. Moji deklici vedno prižgem svečko na grobu moje babice in ta grob sem vzela tudi za njenega., vendar pa bi rada vedela ker je pokopana moja punčka.

Če si iz Ljubljane je verjetno v parku zvončkov na Žalah.Moje sožalje.

Draga NEve,
moje iskrene sožalje.
Niti slučajno, da si ne bi očitali svojih dejanj.V tistem rtenutku je bila to najbolj smiselna odločitev za vas in pravilna je bila.
Prav je, da ste sedaj našli svoj prostor.

Čutim kaj doživljate. Še toliko bolj, ker smo pred letom dni pomagali žalujoči mamici najti hčerko, ki je umrla stara nekaj dni, pred 30 leti. V sodelovanju z Žalami smo deklico našli.
Če nam zaupate malce več podatkov Vam mogoče lahko pomagamo.
Vem, kaj pomeni imeti mesto kamor lahko vsaj za trenutek odložimo našo žalost, prižgemo svečko, smo sami s sabo in z našim otrokom.

Vem, kako pogumen je korak in kako potreben, da se soočamo s spomini.
Zato le pogumno in veliko moči,
Petra, Solzice