Pozdravljeni.
Prišla sem do točke, ko rabim drugo mnenje. Pred 5 meseci sem prišla iz potovanja po enem izmed otokov na Indoneziji. In tako je prišlo, da sem spoznala Indonezijca. Prijetnega fanta, ki sicer zna dobro z besedami, druzili smo se z ostalimi domacini par vecerov. Pa vendar, ko sem prisla domov, sem se zavedala, da mi je fant ljub in da sem se malo zatreskala v njega. Zelo sem ga pogresala in se zdaj ga. Naj omenim to, da imava se zdaj po 5 mesecih kontakte. Veckrat me tudi poklice in tudi sam pove, da me pogresa, da si zeli, da se vrnem. Kaj me tako blazno pritegne pri njem, ne vem. Zelim si ga kmalu se enkrat obiskat.

Vendar ob tem skusam biti realna. Belci smo za Indonezijce tisti, ki imamo polne zepe denarja in si lahko z nami pomagajo. Velikokrat slisim, da si indonezijke iscejo nacrtno belce. Poleg tega je njihova mentaliteta drugacna, zivijo z drugimi vrednotami in drugacen nacin zivljenja kot mi. Njihov custven svet je drugacen kot nas. Naj povem, da fant dela v turizmu in da mogoce lahko menjuje bela dekleta, tako dolgo, dokler se ne bo katera ujela v njegov svet. Ne zelim biti naivno mlado dekle, ki se je ujela na par lepih besed. Kar mogoce ze sem.

Da sem se ujela v zanko med dvema svetovoma sem povedala doma, mami. Ta popolnoma nasprotuje mojim custvom, ki pravi da so nerealne, da sem prevec senzibilna na druge. Za njega pa le, da custveno vpliva na mene.

Kaj pa mislite vi? Kako naj vem kaj je res, ali res custveno vpliva na mene in sem le navadna belka, ali fant res kaj cuti do mene?

Tega ne more nihče povedati vnaprej, še vidva takole na daljavo bolj težko. Samo zato, ker je Indonezijec, ne pomeni, da je preračunljivec. Je pa seveda za to več možnosti kot pri kakem evropskem narodu, ker na žalost naš svet ni pravičen in enako radodaren do vseh celin.
Pamet v glavo, ostani na realnih tleh, par dni počitnic je nekaj čisto drugega kot resnično življenje, razdalja je velika, razlike ogromne …
Koliko imaš pa sicer kaj ljubezenskih izkušenj?

Sem bila v parih kratkih zvezah in v enem daljšem, približno dve leti, razsla, ker sva si zelela drugacnih stvari.
Tukaj sem vedno (prevec) pazljiva in razmisljam z glavo, se ne upam popolnoma predat svojim obcutkom. Se mi pa tudi zdi, da v ljubezni izkusenj ni nikoli dovolj. Loterija. Kar za nekoga velja, ne pomeni, da za tebe. Zato tudi zdaj ne vem kaj naredit, pozabiti ali ostati v stikih.