…in kaj zdaj…
Za seboj imam dolgo zgodbo… Po ločitvi sem se odločila, da je mogoče že čas da si poiščem prijatelja, ki sčasoma lahko postane tudi kaj več. In sem ga našla… Zakaj ravno on izmed vseh ostalih… Ne vem, je že prav tako. In tu se zaplete. Najprej je bil simpatičen, zgovoren, zapeljiv… Parkrat sva se dobila, sledilo je povabilo na dom,… Vse lepo in prav, povabil me je k sebi domov, in sem sprejela igro. Se zaljubila, nakar je začel s takimi in drugačnimi izjavami, kot so da se za žensko ne rabiš trudit, saj mora ona cepljati za moškim… In sem cepljala, med tem ga vzljubila, on pa noče in ne zna kazati čustev. Pravi, da me ima rad, pa vendar to malokrat pokaže…Kadarkoli mi ni kaj všeč in mu to povem, pravi, da me on ne drži, da lahko grem kadarkoli, saj že jutri pride druga in me nadomesti. Po njegovo ni nobena ženska vredna globoke ljubezni, razvajanja saj to začne takoj izkoriščati,… Od njega še rožice nisem dobila ali pa čokolade, tudi za rojstni dan mi niti čestital ni,… Pogrešam poljube, nežnosti, objeme… Res ne vem če je to ljubezen z njegove strani… Še najbolj me jezi, da se mu enostavno ne uprem… In grem, brez opozorila, razlage.
Tip ti je tako rekoč sam dal vse odgovore na dlan, ti pa še kar ne veš? Daj no, saj si bil poročena, pa ti je menda vsaj en čas bilo lepo, če si se šla poročit. Mislim, kako da ne veš, če je to ljubezen?
Povedal ti je, da si je ne zaslužiš, ne ti, ne nobena. Bi rada bila zanj nekaj posebnega? Prepusti ga naslednji. Verjetno boš ena redkih, ki si je to drznila. Vse ostale je itak on zapustil, ker se je kmalu naveličal njihovega “tečnarjenja”. Sprejmi ga takega kot je ali ga pusti.
Kaj sploh sprašuješ? 😛
Zaljubila si se v lastno podobo o moškem, ki si ga želiš realnost je pa precej drugačna, kar sedaj spoznavaš.
Boleče je zgolj to, da si priznaš, da si se zmotila, da so tvoje iluzije o njem neresnične. To je najtežji del – sebe prepričat, da si se zmotil.
Ne vem če ima smisel o njem izgubljati besede.
On je človek z neko obliko motnje v čustvovanju in od njega ne boš dobila nič od tega kar si želiš, ne bo rož, ne bo pozornosti…. ne bo nič od tega! Če pa že, bo to naredil zato, ker bo pričakoval “plačilo”. Točno zato in samo zato, je bil na začetku ves sladek.
Njegov odnos do nasprotnega spola je izkoriščevalski, preračunljiv, hladen in na tako stopnjo želi postaviti vajin odnos, ker drugačnega okolja ne pozna oz se v njem ne znajde.
To izvira iz njegovega otroštva, iz odnosa do njegove mame. Tega ti ne boš spremenila, on pa tudi ne bo nič spremenil, ker za to nima razloga, ker to kar tebi v odnosu nekaj pomeni njemu ne pomeni NIČ.
On sebe vidi kot popolnega človeka kateremu se morajo drugi prilagajat in ko se ne boš več prilagajala bodo sledile obtožbe, ne zato, ker bi bila ti slaba, zato, da sam sebe opraviči.
Tomažka, zagotovo je bolje biti dobro sam, kot slabo z nekom.Karkoli že je je vse na tebi.On ti je vse povedal, sedaj si na potezi ti.Vzami ali pusti.
Ne pričakuj pa, da bo kaj drugače.Če tudi si se zaljubila, bo trajalo da pozabiš, ampak pojdi naprej, vedno na boljše ne na slabše , življenje je tvoje in drugi z nami ravnajo, tako kot jim mi dovolimo.
Ti je pa On napisal dokaj realen odgovor.Odpri oči, poglej resnici v oči, ne glej skozi rožnata očala.
Kaj zdaj?? Stran od njega!!! Poslušaj, kaj ti govori!!! On je tak, sam ti je povedal. Ne bo se spremenil ,zato ne upaj v čarovnijo. Ti si tista, ki se pa mora odločiti, ali bo to sprejemala naprej ali to pustila za seboj. A to je odvisno od tega, koliko sama sebe ceniš. Njega si pa privlekla k sebi, ker se moraš nečesa naučiti. Naj bo to lekcija za naprej, za kaj boljše!!! Srečno!
Ne vem zakaj, a ta zgodba je tako zanimiva in največkrat se s takimi vprašanji ubadajo prav ženske. Težko je podatek pameten in hkrati Dober odgovor. Človek se večkrat vpraša če je seveda prav vse to kar se je zgodilo …dogajalo je res na mestu? Sem si vse to zaslužil, si je vse to zaslužil on ona s katerim sva skupaj pisala to zgodbo? Bode me in izstopa stavek, ni mi kupil čokolade ni mi dal rož za rojstni dan……nadalje pogrešam nežnost dotike…..Verjetno je hudo. Primerno je vprašanje ,kako se je dejansko zgodba odvijala torej kaj si ti dala njemu kakšen je bil zares ta odnos? Načelo vzajemnosti Oz daj dam…..ni bistvo v rožah v čokoladi in stvareh, ki se jih da preprosto kupit. Sta bila le dobra prijatelja ali sta dejansko živela kot enakopravna partnerja?
Torej! Težko je je razmišljat in obsojati nekoga, ki ni povedal svoje plati zgodbe. Očitno je vajina zgodba Oz vez zašla v temno ulico kjer se enostavno nista več znašla? Res je vsak se sam odloča kje kdaj s kom in kako bo živel….Vsak sam zase je odgovoren za to kar se mu zgodi v življenju. Res je iskanje in velika sreča , da najdeš sebi enakega primernega partnerja. Prava tombola včasih, a vedno se ne izide.žal.?
Smiselno je razmisli se vprašat, sem jaz dovolj naredil sem bil dovolj dober sploh pa …sem jaz vedno osrečil. Sem bil tisti, ki je tudi kaj dal kaj naredil za srečo zadovoljstvo svoje boljše polovice ali sem sem samo jemal in čakal. Ni bistvo v rožah in čokoladi ampak v tistih drobnih stvareh, ki so bile ali pa jih enostavno nista videla.
Za konec, vedno sta dva za to da ljubita imata rada in živita kot eno, če eden noče enostavno stvar ne obstaja več. Verjetno ni še prepozno., seštej-ta svoje plus in minus se pogovorita, življenje je prekratko. Za dežjem vedno posije sonček in morda bo tudi za vaju potrudita se za vaju gre. Dodajam še pregovor …so ljudje ,ki pridejo v naša življenja z razlogom. Nekateri ostanejo drugi z razlogom odidejo, verjetno pa nas vsi nekaj naučijo Oz pustijo v nas pečat tako ali drugače.
Ne poslušaj mnenjih drugih, uporabi-ta svoj razum in srce. Nikoli ni prepozno.
Naj se zgodba odvije tako da bo za oba prav…..pa srečno naprej
Hm.. ta zgodba sploh ni zanimiva. Govori le o ženski, ki si želi ljubiti in BITI LJUBLJENA. Ob sebi želi imeti moškega, ki bi jo cenil, spoštoval, ljubil in negoval njuno zvezo. Je našla takega moškega? Ni. A najprej mora sebe ljubiti. Potem bo vedela, da se s takim moškim ne bo nikoli več zapletala. Zakaj? Ker je preprosto ni vreden!! In ni njena naloga, da njemu odpira srce in ga prepričuje, da je vredna. On si mora sam odpreti srce. Ona pa mora sama verjeti, da je vredna vse ljubezni. Skupaj sta pa pristala ravno zato, ker se nihče od njiju ne spoštuje. Avtorici pa želim, da ji bo njena zgodba odprla oči. Ja.. vedno je upanje- v boljši danes, za boljši jutri.
Kot vedno sta v vsaki zgodbi dva protagonista in če je temu tako nosita vsak svoj delež. Oba imata za seboj neke življenjske izkušnje neko preteklost. Prav je in seveda tudi normalno, da je preteklost zaključena in razišče na, le tako je možno z nekom nekaj zgraditi na novo. S tem je mišljen zdrav odnos kolikor toliko popolna veza, polna razumevanja spoštovanja vzajemnosti….
Vprašanje, ki se poraja (še vedno), koliko in kaj je prispevala sama avtorica tega prispevka k temu da bi jo partner zares sprejel in ji dajal tisto pričakovano ljubezen toplino in pripadnost. Skoraj se poraja dvom, da je bila že od začetka Oz prvega dne prikrajšana za vse to…..Verjetno je tudi ta partner kdaj pričakoval vsaj košček čokolade morda objem, toplo besedo kakšno majhno pozornost? Je bil deležen tega vsaj on?
Verjetno sta toliko karakterno različna oba imata po svoje prav, zato (moje mnenje) nihče ni nikogar vreden….
V kolikor zgodba še vedno ni povsem zaključena in je stvar še v premišljevanju bi bilo vseeno prav da se sama odločita pogovorita, vedno je več poti možnosti, glavo pokonci in morda premislite.
Lep sončen dan naprej .
Pozdravljeni, nekaj se je komentiral bil je odziv. Veliko vas je podprlo avtorico in jo razumel. Vse je potihnilo, bilo bi zanimivo, če bi se še kaj oglasila in morda povedala kako in kaj je sedaj?
Morda nadaljuje po starem in trpi z nekom, ki ji ne daje ljubezni na način, ki si ga tako želi in končno tudi zasluži. Verjetno (predvidevam) je sedaj deležna nežnosti, pozornosti in pa tudi kakšen košček čokolade se je našel.
Skratka lepo bi bilo slišat odziv s prve roke, drugače pa vso srečo
Po kar nekaj tednih se javljam. Hvala vsem za odgovore, mnenja, vzpodbudne besede pa tudi kakšne graje. Večina me razume, čuti, nekaj pa vas spšrašuje kaj sem sama dajala v zameno. Vse in še več. Vsak vikend sem bila pri njemu, gospodinjila, ga razvajala, mu pomagala tudi v hlevu, čeprav sem mestno dekle. Pa vendra sem uživala v teh opravilih, in vzljubila tudi vse živali in kar gre zraven. Nič mi ni bilo težko,.. Z veseljem sem kuhala, pekla vsak vikend, med tednom odštevala ure ko ga bom stisnila k sebi… Tiste rožce ali pa čokolada je bil le prispodoba za izkazovanje ljubezni. Kljub vsemu sem ga parkrat dobila kako si dopisuje z drugimi ženskami. In takrat je ponavadi me prepričeval, da to ni nič, da se samo heca, da se je odločil za mene in ne rabim skrbet da ima poleg mene še katero. Naj povem, da sva si oba želela otroka in tudi delala na njemu,… Kljub vsemu… In ko naj bi res zaključil s svojimi osvajanji drugih, ga dobim, kako pošilja pesmice drugi, parv take kot meni, le da njej pred mano… Najbrž nepomembno pa vendrar. In njegova reakcija, nič takega nisem naredil, se sploh ne spomnim,… Reče mi da zaradi njega lahko tudi sama osvajam, le da se ne spuščam v sex z drugimi???!!! Da skrajšam, Naj povem, da se je gospod odločil narediti konec zvezi, saj naj bi ga varala z bivšim možem!? Njegov sine mi je vdrl v msn in iz spročil izpred pol leta nazaj je potegnil ven nesmisel. Nesmisel ki niti slučajno ne namiguje na nič! In sedaj ne duha ne sluha o njem, tudi pogovora ne, kaj in zakaj… Sama sem vsakič poslušala njegove izgovore, in šla naprej. In sedaj, sem strta, potrta, razočarana. Počutim se izigrano, zlagano do konca. In kaj zdaj???
Ene ženske imate več sreče kot pameti – da nevredni polmoški zapustijo vas, ker same niste sposobne tega uvida.
Malo se vzemi v roke. Par mesecev po ločitvi se zapleteš z eno večjih smeti od človeka, potem pa te še zanima, kaj zdaj? Nazdravi si, da si se ga rešila, vzemi si končno malo časa za razmislek, ki bi si ga morala po ločitvi, ne išči ljubezni oziroma tipa za vsako ceno, ampak najprej najdi sebe.
Ah, Giggi…
Si le še ena ženska, ki si je zatiskala oči pred resnico. In si še vedno.
Izigrala in lagala si sama sebi. On ti je pokazal, kdo je . In ti si verjetno neumno mislila, da se bo spremenil, ker si mu kuhala, pekla in kidala v hlevu za vikende?
Veliko je žensk, ki se ne ljibijo in potem iščejo ljubezen zunaj sebe.. in to v moških, ki jih ne morejo ljubiti, ker tudi sami sebe ne. Kajo naj bo nekdo, ki se ljubi, bil s takim? Nemogoče. Ravno včeraj sem brala v starševskem zgodbo ženske, ki se je ravno ločila in že išče novega moškega. Kaj vam je, ženske?
Brezveze ti dajati nasvete itak boš takoj padla na prvega tipa, ki ti bo pomežiknil… nima pomena, dokler ne boš sama sebi rekla STOP takemu obnašanju.
Škoda, a vseeno bi bilo slišat poznat obe plati zgodbe. Torej tudi partnerjevo. Za vezo obdržati sta potrebna dva za zaključek je eden sam dovolj. Upam, da se ne motim?
Kot razumem avtorico, verjetno le po malem priznava med vrsticami svoj delež oz vsaj nekaj napak in da ta izgubljeni partner le ni bil oz ni tako slab? Vsekakor nihče ni popoln. Se strinjamo? Glede na to, da je od zadnjega oglašanja avtorice minilo že nekaj časa vseeno držim pesti za njiju in upam, da sta stvari uredila njima v prid in da je danes dan, v katerem vidita smisel in drobne pozornosti…..Torej Tomažka72 vse dobro….