Imava se rada, a nisem vegetarijanec – Boštjan
Ken in ostali,
berem, da je tema šla v smer prehranjevanja.
Po drugi strani pa tako različna prepričanja in način zagovarjanja le teh morda lahko da odgovor tudi Kenu. In sicer, da je v določenih skrajnostih in okoliščinah mogoče prekiniti zvezo tudi zaradi načina prehranjevanja. Seveda pa še vedno ne vemo, ali je v konkretnem primeru to res bil pravi in edini razlog.
Pa še nekaj besed o prehrani (moje mnenje). Odvisnost od (zdravega) prehranjevanja lahko damo v bok ostalim odvisnostim. Menim, da je potrebno problem pridobivanja hrane reševati deloma ločeno od problema prehranjevanja. Da nekdo neha jesti neko vrsto hrane samo zaradi načina pridobivanja te hrane po mojem mnenju ni dobro.
Telo je kompleksni laboratorij, ki potrebuje določene sestavine da lahko deluje. Kakšne so te sestavine ni dobro posploševati. Nisem strokovnjak za prehrano, prebral pa sem nekaj literature na to temo in vem, da različni organizmi potrebujejo različno hrano, predvsem pa da organizem potrebuje zdravo in raznovrstno organsko hrano.
Če pogledamo živali, se te ne bodo dotaknile hrane, ki jim ne ustreza (razen če nimajo izbire). Žal smo ljudje (tudi zaradi tega ker imamo vedno manj izbire) postali popolnoma zmedeni glede primerne hrane. Izgubili smo stik s svojimi telesi in napolnili glavo z različnimi prepričanji in to preprečuje, da bi človek jedel tisto kar je zdravo za njega. Dodatno škodo je naredila še naša ležernost (in histerični način življenja), ki nas je množično napotila v trgovine.
Telo bo vedno želelo preživeti optimalno v danih okoliščinah, danem okolju in načinu življnja. Za vse nas bi bilo torej idealno, če bi jedli tisto kar lahko predelamo, vzgojimo ali ujamemo v bližnji okolici kjer živimo. Ker je Slovenija majhna dežela torej tisto kar uspeva v Sloveniji ali še bolje tisto kar uspeva v našem vrtu. Menim, da generalno pojemo preveč mesa. Po drugi strani pa me zgodbe delavcev v vrtcu prepričajo, da meso le ni tako za odpis. Otroci, ki še nimajo prepričanj o tem, da je nekaj zdravo, delujejo spontano (vsekakor bolj kot odrasli). In za veliko otrok je meso v različnih oblikah nepogrešljiv obrok. Znane so zgodbe, ko otrok staršev, ki so vegetarijanci, v vrtcu zelo rad poseže po mesu (kljub prepovedi).
Način predelave prehrane je po drugi strani postal najmanj perverzen. Solata raste iz tabletk, hrana je več ali manj vedno bolj gensko spremenjena ali vsaj vzgojena oz. pridobljena na podlagi umetne hrane, ki pospešuje rast. Da o klavnicah in gojilnicah niti ne govorim. Od hrane, ki so jo jedli naši predniki je žal ostala samo še črka h. Kje je rešitev? Če sem iskren nimam pojma, najlažje je pametovati, težje je začeti pri sebi.
Verjetno pa bo potrebno vprašati kakšno babico in dedka kako so to včasih delali in njihove navade uvesti v naš način življenja. Precej kmetij sameva, in najbolj pogumni jih kupujejo in začenjajo pridelovati hrano zase in tudi druge. Kapo dol za takšen pogum.
Druga alternativa gre v popolno globalizacijo in odvisnost od tipične hrane (2 ali 3 proizvajalcev) in na koncu od hrane, ki jo bo mogoče dobiti še samo v obliki tablet in praškov. Tudi ta stvarnost prihaja v Slovenijo in preko mrežnega marketinga je že pritegnila tisoče. Bojim se, da bomo čez 10 let na večerjo s prijatelji prinesli vsak svojo vrečko “bio”-praškaste mešanice, to zmešali z vodo in spili v obliki nagnusne tekočine.
Saj ravno zaradi občutka podrejanja pride do druge skrajnosti. In to je poveličevanje.
Želimo si dokazati, da smo sposobni kljubovati izzivom narave, da smo sposobni preživeti v najbolj nemogočih razmerah, da nismo tako odvisni od naravnih razmer, kot so to ostala živa bitja, da smo sposobni ustvariti boljšo hrano, kot nam jo ponudi narava….In ob vsem tem dokazovanju pozabimo na to, kako zelo smo odvisni od narave. Pozabimo pa zato, ker ima samozavedanje tudi svojo negativno plat. In ravno to je ta občutek ločenosti med telesom in prepričanji, ki nastane kot posledica samozavedanja oziroma ego-ta, ki lahko deluje kot ločena entiteta v živem telesu.
Lahko celo rečem, da imata naš um in telo vsak svojo evolucijsko razvojno pot.
V glavnem vse probleme, ki jih ima človek, so posledica tega razhajanja in izgube stika s svojo intuicijo in telesom, zaradi česar svoje telo izpostavljamo hrani in okolju, za katerega ni prilagojeno.
Um je s svojim tehnološkim razvojem, zaradi same narave delovanja misli, veliko hitrejši kot se lahko telo kot neka materija, prilagaja.
Zato je vsa rafinirana ali drugače (GSO) spremenjena prehrana kot nek tujek za naše telo. Nima več tistega naravnega ravnovesja, za katerega je telo prilagojeno in zato v telo vnašamo neravnovesje, kar vodi do pomanjkanja določenih hranil in po drugi strani do pretirane uporabe nekaterih snovi.
Z manipulacijo potem človek skuša to popraviti…A to je vse zaman, saj to ni več original.