Imava se rada, a nisem vegetarijanec – Boštjan
Meni je najbolj sporno ravno to, koliko živali se namenoma vzreja za zakol (pa ne bi o “kvaliteti” te hrane in o bivalnih pogojih pod žarnicami..), saj je za vzrejo 1 kg mesa potrebnih okoli 15 kg žita in skoraj 19.000 litrov vode.
Će to ni dovolj zgovoren podatek…[/quote]
Notta, preveri še enkrat kilograme in litre, količinsko. Podatek, ki ga navajaš, ne drži, saj povprečne mesne pasme bikov priraščajo 1kg, šarolle, limuzin pa do 1.5kg na dan ob do 20 kg krme, ki vsebuje seno, travno silažo, koruzno silažo in dodatke v obliki pivskih, sojin tropin v ustreznem razmerju. 15 kg žita na dan bika raznese, 19 000 litrov vode pa utopi…))
Imam sodelavce, znance, tudi prijatelje vegetarijance in vegane, več njih. Čisto drugače bi izgledali in funkciomirali, če bi pojedli včasih kašen zrezek. Vendar, zaradi prepričanja hodijo po svetu izgleda kot odsotni duhovi, megle ali njihove sence. Če to ni dovolj zgovoren podatek…
Lep pozdrav.
Meni je najbolj sporno ravno to, koliko živali se namenoma vzreja za zakol (pa ne bi o “kvaliteti” te hrane in o bivalnih pogojih pod žarnicami..), saj je za vzrejo 1 kg mesa potrebnih okoli 15 kg žita in skoraj 19.000 litrov vode.
Će to ni dovolj zgovoren podatek…[/quote]
Notta, preveri še enkrat kilograme in litre, količinsko. Podatek, ki ga navajaš, ne drži, saj povprečne mesne pasme bikov priraščajo 1kg, šarolle, limuzin pa do 1.5kg na dan ob do 20 kg krme, ki vsebuje seno, travno silažo, koruzno silažo in dodatke v obliki pivskih, sojin tropin v ustreznem razmerju. 15 kg žita na dan bika raznese, 19 000 litrov vode pa utopi…))
Imam sodelavce, znance, tudi prijatelje vegetarijance in vegane, več njih. Čisto drugače bi izgledali in funkciomirali, če bi pojedli včasih kašen zrezek. Vendar, zaradi prepričanja hodijo po svetu izgleda kot odsotni duhovi, megle ali njihove sence. Če to ni dovolj zgovoren podatek…
Lep pozdrav.[/quote]
marinec, saj pa ne gre za to, da krava ali bik dejansko spije toliko vode, gre za cel obrat oz. postopek od začetka do konca- koliko se porabi rastlinske hrane in vode, da se pridela 1kg čistega mesa, ki ga kupimo v trgovini. in ti podatki ki jih navaja notta če že ne držijo natančno, so pa zelo zelo blizu. kar preberi si kako literaturo na to temo.
:) 🙂
Nekateri so mogoče takšni, ne vem pa koliko več njih no…
je razlika med ideološkim vegetarijancem in pač prepričanjem, kaj je čemu namenjeno namreč čisto jasno je, da odkar smo se tako razselili, poselili vse podnebne pasove in sploh da smo kot vrsta lahko preživeli, je človek moral preiti na drugačen način prehranjevanja, fizično nismo prav posebno močni in hitri in smo lahek plen zverem, v neprijaznih razmerah smo tudi težko prišli do rastlinske hrane…kar se mene tiče, je to čisti /nečisti vegetarijanec itak neka neuma fama, ker ne tako malo pojemo črvov in mušic, potem pod nujno rabimo seveda bakterije v našem telesu, ki zaradi nas in v nas v milijonih dnevno umirajo…
je pa neizpodbitno, da človek ne rabi toliko mesa, kot nekateri mislijo, da ni treba petkrat na dan jesti paštet in klobas s sintetičnimi konzervansi in ojačevalci okusov, da zelo grdo delamo z živalmi in okoljem, da smo se prekomerno naselili in da bo naše civilizacije pač nekoč konec…grši, kot bomo do narave, prej se bo to zgodilo.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Notta, preveri še enkrat kilograme in litre, količinsko. Podatek, ki ga navajaš, ne drži, saj povprečne mesne pasme bikov priraščajo 1kg, šarolle, limuzin pa do 1.5kg na dan ob do 20 kg krme, ki vsebuje seno, travno silažo, koruzno silažo in dodatke v obliki pivskih, sojin tropin v ustreznem razmerju. 15 kg žita na dan bika raznese, 19 000 litrov vode pa utopi…))
Imam sodelavce, znance, tudi prijatelje vegetarijance in vegane, več njih. Čisto drugače bi izgledali in funkciomirali, če bi pojedli včasih kašen zrezek. Vendar, zaradi prepričanja hodijo po svetu izgleda kot odsotni duhovi, megle ali njihove sence. Če to ni dovolj zgovoren podatek…
Lep pozdrav.[/quote]
marinec, saj pa ne gre za to, da krava ali bik dejansko spije toliko vode, gre za cel obrat oz. postopek od začetka do konca- koliko se porabi rastlinske hrane in vode, da se pridela 1kg čistega mesa, ki ga kupimo v trgovini. in ti podatki ki jih navaja notta če že ne držijo natančno, so pa zelo zelo blizu. kar preberi si kako literaturo na to temo.[/quote]
POJEJ TISTO SENO, OTAVO IN SILAŽO SAMA, SOPIJ VSO VODO, JKI JE POTREBNA, DA TRAVA, OTAVA IN SILAŽA ZRASTE, DA NE BO ŠLA V NIČ, POTEM SE ULEŽI IN DNEVNO PREŽVEKUJ PO ŠTIRI URE, OBIČAJNE VSEJEDE LJUDI PA NE MORI S SVOJIMI PREPRIČANJI V TEMI, KJER TO NI NUJNO.
Meni je najbolj sporno ravno to, koliko živali se namenoma vzreja za zakol (pa ne bi o “kvaliteti” te hrane in o bivalnih pogojih pod žarnicami..), saj je za vzrejo 1 kg mesa potrebnih okoli 15 kg žita in skoraj 19.000 litrov vode.
Će to ni dovolj zgovoren podatek…[/quote]
K temu je treba prišteti še obremenjevanje okolja … ampak kot lahko sklepam po nekaterih odgovorih, smo še daleč od tega, da bi se kdo zamislil nad temi ciframi.
Kaj šele od tega, da bi se zamislil nad tem, kako se tem živalim godi.
Ah, ja…čistuni…pa, ja.
Ko si obuješ usnjene čevlje in v hlače navlečeš usnjen pas tudi tako vneto razmišljaš in seštevaš koliko živali je moralo zaradi tebe umreti? Ali si vegetarijanka v čisto pravem pomenu.
Mi je hudo smešno, ko vidim zaprisežene vegana recimo na konjih, kako udobno in veselo sedijo v usnjenem sedlu, konj ima na sebi usnjeno uzdo, boge krasijo dragi usnjeni škornji, potem pa me čudno gledajo, ko pojem šnicl.
Hinavstvo.
In ne spet razpredat o tem, kako moramo sprejeti in sprejemati vse, ter da smo diskriminatorni in rasisti…jaz se nikjer ne hvalim da sem straight in mesojedka, zato ne vem, zakaj iščete vi toliko pozornosti, potem pa se po mačje branite, ker nekomu ne ustreza vaše posiljevanje o zdravem življenju.
Pa o hranjenju naših prednikov. Pomoje so začeli zravnano hodit, ko so začeli jesti meso, ali ne? In začelu uporabljat pamet, ko sso se začeli prehranjevati z mesom.
To ni čisto res a ne…človek kot vrsta pač je vegetarijanec oz natančneje smo sadjejedci, o tem priča že sama struktura zob in anatomija glave, ker imamo obrazni del dosti manjši na pram lobanjskemu, (podobno nam najbližja živalska vrsta a ne). Kar se je evolucijsko še bolj stopnjevalo, ker naši predniki so se morali, če so hoteli preživeti v ekstremnih podnebnih razmerah ledene dobe in ne biti plen zveri, poslužiti raznih ukan in zvijač in nenazadnje tudi lova in udomačevanja živali.
To nima zdaj nobene veze s črnogledostjo vegetarijancev, morda ima z nestrpnostjo tistih, ki to niste, je pa res, da en posamičen zblužen vegetarijanec ali vegan za živali in naravo ne napravi nič, če živi v nekem svojem svetu “duhovnosti” kot kenova nesojena ljubezen. Ima pa vso pravico, da mu pove, da z njim ne more biti in ti tu ravno nimaš pravice, da se spravljaš na vegetarijance, ki smo nekateri čisto normalni….[/quote]
Tema ni več problematika Kena, ampak je tema postalo vegetarijanstvo in ortodoksno veganstvo.
Zato naj se vsi verniki in predvsem ortodoksni verniki te vrste, zastopani po prisotnih predstavnicah ženskega spola, ki gojijo prepričanja te vrste, vprašajo naslednje;
ali se morda kdaj umivajo in pri tem uporabljajo tudi kaj kozmetike, kot na primer mila tekoča ali navadna, šampone za lase, si kdaj umijejo zobe in to z zobno pasto, uporabijo morda nato zobno ali ustno vodico, lak za lase, utrjevalce razne, barve za lase, tekoči makeup, morda razpršila za zamašen nos, uporabijo kdaj vlažilne in ostale kreme, ki pomlajujejejo in napenjajo kožo, da je kot dojenčkova ritka, morda kdaj uporabljajo tudi deodorante, razno penečo se kozmetiko in še kaj in še kaj…
morda vozijo avto, ki ima na kolesih črne gume in katerega določeni sestavni deli se mažejo z mazivi raznimi in imajo tudi določene dele iz plastike in morda kdaj dotočijo kam kakšno sredstvo proti zmrzovanju sami ali njihovi serviserji in še in še…,
morda kdaj uporabljajo ali so uporabljali sami ali uporabljajo njihovi otroci barvice, lepila, morda so jim všeč na primer katalogi, knjige in slikanice, pravzaprav vse, kar se da potiskani v čudovitih barvah s tiskarskimi barvili na papir, morda celo sami kdaj kaj prebarvajo in pobarvajo in morda kdaj kdaj užitnega zavijejo v povoskan papir…,
si morda kdaj očistijo usnjene čevlje s pasto za čevlje in jih zgloncajo do visokega sijaja…,
morda kdaj štirinožnemu hišnemu ljubljenčku postrežejo s porcijo hrane, kot jim pošteno pripada in je njim običajna, ker jim veganstvo še ne gre v živalsko glavo in so še daleč od tega, da bi to razumeli…,
in morda na koncu kdaj potočijo solzo medtem, ko prižgejo na grobu povsem običajno svečko?
Če je njihov odgovor na katerokoli postavko v obliki – DA, potem so v prekršku. Grešijo, kot se pravi v jeziku vere. V vseh teh zadevah, brez da bi se dotaknil vseh ostalih področij in predvsem tistega, v katerega se omenjeni verniki in njihove skrajne ortodoksne različice najbolj zapikujejo, to je prehrane, zdravil in vsega, kar se zaužije oralno, v vseh teh proizvodih se uporabljajo v proizvodnji sestavine živalskega izvora. To je dejstvo. Recimo, kostna moka, neužitni loj, deli živalskih teles, ki niso primerni za nadaljnjo predelavo, oleinska kislina, stearinska kislina, linolna kisline in glicerin in še kaj.
Dober tek, utrjujte se še naprej v veri, če verjamete, da vam koristi, a ne posiljujte z njo drugače mislečih, ker jim s tem delate škodo.
To vidite le tisti, ki oboje mečete v en koš. Eno je verovanje, drugo je način prehrane.[/quote]
Tako je.
In še nekaj drugega je neprijetna resnica. Z njo imamo občasno vsi probleme.
Teja, Košičkova, sta bili kdaj v klavnici mogoče?[/quote]
Da, večkrat sem bil v uradni klavnici, čeprav nisem tu zaveden kot Košičkova, miti košičkova, ampak kočiškova, kot piše zgoraj. Problemov z napeljano tematiko nimam nikakršnih, niti me v zvezi z napeljano problematiko ne zanima več od tega, kot sem že povedal.
Vkolikor imate probleme v zvezi z napeljano problematiko, kot je navedeno zgoraj, tega ne gre posploševati na več milijard preostalih ljudi, ker to ni pošteno, niti ni res, pač pa bi bilo najbolje obrniti se do tistih, ki bodo lahko pomagali te občasne probleme rešiti.
V klavnicah, sploh po Sloveniji, ne bi moglo biti bolj humanih “usmrtitev”. Mislim, da tem živalim gre celo lepše, kot marsikateremu zanemarjenemu, na kratko vrvico zavezanemu psu, saj se vsaj hitro rešijo muk. Mi je prav smešno, ko se imajo nekateri za živaloljubce, potem pa pustijo pse cele dneve v stanovanju, prepuščene samim sebi in mislijo, da če ga peljejo pred blok se pokakcat in polulat, da je njihov pes najbolj srečen na svetu, ker ga tako razvajajo.
Seveda se dogajajo krute stvari, ko gre za živali, ampak s tem, ko se odpoveste mesu, nič ne dosežete, saj bodo mučitelji in kruta dejanja še vedno obstajali.
Raje otroke učite lepega ravnanja z živalmi, kot pa da jim prepoveste jesti meso.
Boštjan, oprosti da smo ti zametili temo..
Če bi se vsi odpovedali mesu, bi se sigurno dogajalo manj krutih stvari. Ampak, da se to zgodi, nas bo morala najprej pojest ena večja žival od nas.
Ne morem, da bi ne odgovoril, naj mi oprosti moderator, Boštjan, katenjka in vsi, ki jih to ne zanima in tudi Manitou. Sem me ne bi bilo, če ne bi nekdo potrepljal kočiškove po ramenu in jo prosil za nasvet v tej temi.
Odgovorjeno je bilo Kenu, med drugim tudi s strani kočiškove, da vegetarijanstvo, oziroma nevegetarijanstvo, ki je omenjeno v temi, v tem odnosu ni bil bistveni problem, ampak izgovor za konec s strani ženske, ki goji to prepričanje in način prehranjevanja, pri čemer so bili vzroki za konec drugi. S tem mnenjem se strinjam, pomeni, strinjam se sam s sabo. Ker pa je potem splavalo v temi na plano vegetarijanstvo, izražena je bila skrb za živali, za okolje, za planet Zemlja…, bi rad povedal tole, čeprav tudi to morda sploh ne spada v to temo.
Ko sem bil mlad, sem občudoval ljudstva, ki so poseljevala Severno Ameriko preden je prišel tja beli človek. Živeli so v tesni povezanosti in popolnem sožitju z vso naravo, čutili so se eno z njo, celo več od tega; vedeli so, da ne pripada njim vse to, kar zaobjame oko, ampak, da oni pripadajo vsemu temu; naravi, zemlji, vodam, prerijam, goram, zraku, soncu, luni in zvezdam… Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsem živim in neživim, zlili so se s tem. Bolj, kot so ta ljudstva spoštovala vsako živo bitje, vsako rastlino, vse živo, vse, kar je…, bolj tega ni počel tega nihče drug. V vsaki stvari, rastlini, živali, v vsakem predmetu so videli in čutili delček nečesa, kar pripada nečemu velikemu, neskončnemu, večnemu, čutili so delček tega, kar oživlja in biva tudi v človeku, v vsem, tudi v neživem kamnu so čutili delček Življenja. Spoštovali in častili so tudi vse živali. Kljub temu so živeli tako od mesa živali, kot seveda tudi od plodov rastlin, lovili so divjad in bizone in izbirali živali, ki so bile primerne za izločitev. Od njih so uporabili praktično popolnoma vse, skoraj nič ni šlo v odmet. To so počeli kljub temu, da so jih spoštovali in častili. Tudi živali so njim pomenile namreč – preživetje.
Velika večina modernih ljudi je sedaj, po nekaj stoletjih od tedaj, daleč od tega, da bi spoštovala in častila naravo, rastline, živali, vse okolje na ta način, kot tista stara preprosta ljudstva. Moderni človek ne čuti vsega tega, ne čuti, da je vse to sploh živo, povezano v soodvisno celoto, od vsega tega je odtujen, izoliran, vidi vse to kot nekaj, kar je potrebno izkoristiti, pozidati, izsušiti, izkoristiti do skrajnosti in iz vsega, kar ga obdaja, izstisniti zadnji evro, v vsem vidi le profit… Namesto, da bi živel na podlagi tistega, kar je že vedel o naravi, kar je že bilo vgrajeno v njega na podlagi tisočletnega ali desettisočletnega sobivanja z vsem živim in neživim, kar je že spoznal, je vse to pozabil in zavrgel. Kljub temu, da moderni človek ne spoštuje nič od tega, vse to še vedno enako ali še bolj potrebuje za – preživetje. Nič se ni spremenilo, le odnos človek do narave se je in to na slabše. Le še redki, ki živijo od narave ali v tesni povezavi z njo, čutijo enako, kot njihovi davni predniki.
Pojavljajo se nekakšna gibanja, ki nosijo s sabo prepričanja o skrbi za naravo, za živali, na primer Zeleni in po drugi strani tudi vegetarijanstvo. Moti me ta njihova navidezna skrb za živali, kot na primer skrb za medvede pri Zelenih. Sam se gibljem veliko po gozdu in obrobjih tega, po senožetih in pašnikih in lahko zatrdim, da je v Sloveniji v določenih predelih skoraj pol preveč medvedov. Zakaj jih je preveč? Zato, ker je temu posvečena premajhna skrb in ker se zaradi pritiska ljudi, ki žive pretežno v mestih in so od narave odtujeni, a so „naravovarstveniki“, ne dovoli odstrela živali, ki so se namnožile čez vsako razumno mejo. Zaradi cest, poseljenosti krajine, hrupa prometa…, se njihov življenjski prostor manjša. Živali pa je preveč, a vsaka potrebuje primerno velik življenjski prostor, tako, kot človek. Zato se prekrivajo meje njihovega bivanja z mejami bivanja človeka. Živali se počutijo ujete, utesnjene in omejene, niso več svobodne, zato so popadljive, agresivne in nevarne človeku, ki zaide na njihov življenjski prostor. Ko se gibljem tam, kjer živijo, a se moram, ker je to narava mojega dela, tvegam življenje. Pripravljen sem, da se spopadem z medvedom ali da si poskusim rešiti življenje na drug način. Narava ne more rešiti tega problema med človekom in živaljo, same ga živali ne znajo, ker nimajo naravnih sovražnikov. Dolžnost človeka, ki vse to vidi, ve in čuti, je, da za to poskrbi. To pomeni odstrel določenega dela živali. Če tu skočijo pokonci „naravovarstveni verniki“, ki sebe imenujejo Zeleni, to ne pomaga rešitvi problema preštevilčne populacije rjavih medvedov v Sloveniji. Videti je, kot da ti naravovarstveniki ne čutijo z naravo, z živalmi, saj se le redki gibljejo v tem okolju, so od narave odtujeni, a kljub temu vpijejo – Ohranimo medvede! Zame je to navaden fanatizem, saj pomeni pripadnost nekemu prepričanju in skupini ljudi, ki nima pojma o dejanskemu stanju v naravi.
Ko nekdo pravi, da ne je mesa, ni to nič narobe. Vsak naj je, kar mu je povšeči, če ostane potem močan, zdrav in vitalen, če lahko brez njega preživi, misli in dela. Menim, da je zmernost v vsem, ne samo v prehrani, osnova zdravega načina življenja. Vsaka skrajnost v eno ali drugo smer ni dobra, zdrava in koristna. Živim, delam, čutim in razmišljam tako, kot so me naučili predniki, ki so živeli od zemlje in narave, tako, kot sem spoznal v mladosti pri starih ljudstvih, ki so dolgo živela v sožitju z naravo in to me je oblikovalo do te mere, da naravo čutim in se čutim z njo eno. Imam sina, ki študira živinorejo, zootehniko in bo rančar, redil bo živali za prehrano ljudi, a ga prav zato vzgajam v tem duhu, v katerem živim sam. Tudi sodobna ljudstva Severne Amerike sedaj, po dvesto letih, živijo od tega, da vzrejajo bizone v ogradah, medtem, ko so jih prej lovili v divjini. Njihova miselnost se ni spremenila; še vedno spoštujejo naravo, živali in rastline, kot pred več tisoč leti ali tristo leti. Pa kljub temu živijo od narave, tudi od mesa živali. Hkrati so na ta način tudi ohranili vrsto, ki bi drugače izumrla. Bizona. Tako, ko sam posekam hrast, ki je rasel 150 let, hodim okoli njega in ga gledam, položim mu dlan na hrapavo skorjo in čutim, da je topel in živ in da je vanj ujeta doba 150 let. Okrog njega so hodile generacije mojih prednikov, ga pustile, da je obstal, zrasel, skrbele so zanj, ga videle, čutile in živele pod njegovo senco in on je rasel z njimi. Včasih sem žalosten in se mi orosijo oči, ker ga moram posekati; najraje ga ne bi. Govorim tako, kot je res. Vendar, ga moram posekati. Če ga ne posekam, se bo zaradi starosti sesul vase, mlado drevje pod njim ne bo raslo, ker nima svetlobe in tisti prostor postane divja narava, če ga prepustiš samemu sebi. Česar iz narave na vzame človek zase, to vzame narava nazaj vase. Človek mora preživeti. Če hoče preživeti, mora živeti od narave, plodov, rastlin, živali… Ne glede na to, da ima naravo rad, da jo čuti, da se čuti del nje, da mu je žal, da je hrast ali katerokoli drevo po stoletju ali po 150 letih sezorelo, da je odrasli medved lep v divjini na razdalji 300 ali več metrov in njegov medvedji sosed na dva kilometra prav tako lep, da je leto dni star bikec videti na pašniku lep, srečen in zadovoljno poskakuje, da je nekaj mesečni janček ali kozliček crkljiv in joka kot otrok, ko ga popestuješ v naročju, da so stare živali živele s teboj deset in več let in da si jim dal ime, se z njimi pogovarjal, jih božal, skrbel za njih, da so lahko preživele in bile zadovoljne vso obdobje, da jih imaš rad in da ti je lahko zelo hudo, in jokaš, ko pride njihov čas, da odidejo…, človek mora za vse to skrbeti tudi tako, da od vsega tega vzame od vsega tega iz narave tisto, kar dozori in kar sam potrebuje, spet za – preživetje.
Četudi se to zadnje zdi nekaterim kruto početje, gre za preživetje človeka in to spoznanje pozdravi bolečino in žalost ob navidezni krutosti človeka do živali. Enako, kot prej za okoljevarstvenike, lahko rečem tudi za vegetarijance in njihovo navidezno skrb za živali v obliki zavračanja mesa v prehrani; kdor trdi, da je vzreja živali za preživetje človeka kot plod tisočletnih tradicij in pogoj za preživetje človeka skregano z zdravo pametjo in da lahko človeštvo preživi brez tega, mu lahko rečem le – Manitou mu daj zdravo pamet. Skrb za naravo in za živali je mnogo več od vpitja Ohranimo medveda! in zavračanja mesa v prehrani. Ta je v popolnoma drugačnem odnosu človeka do vse žive narave. Kar pa ne pomeni, da človek ne sme jemati od narave zase vsega, kar potrebuje za preživetje. Kdor razume, kaj sem tukaj hotel povedati, ve, da je res tako in da je malo verjetno, da bo kdajkoli mogoče postopati drugače. Kdor ne razume, naj živi po svoje v skladu s svojimi prepričanji, od katerih ne narava, ne živali, ne rastline, ne svet, niti oni sami… nimajo čisto nič.
Imejte se hudo lepo in nasvidenje.
Se strinjam. A skrb za naravo, za okolje in na splošno za življenje, se začne pri sebi.
Dejstvo je, da moderni človek ne spoštuje življenja, ker ne spoštuje sebe. Kot se zlorabljajo naravne dobrine in ostala živa bitja, tako se zlorablja lastno telo za tiste kratke trenutke užitka in zadovoljstva.
Odnos do narave le odseva naš odnos do lastnega življenja.
Ne glede na to, da se vedno bolj soočamo s posledicami zlorabe in zastrupljanjem okolja, se še vedno ukvarjamo le s simptomi, ne pa z razlogi, ki so nas pripeljali do takšnega stanja.
Vsako živo bitje najbolje preživi, če živi v harmoniji z okoljem. A človeški ego to harmonijo doživlja kot podrejanje in mu enostavno ni mar za spoštovanje, ampak za nadzor, kar se dobro ujema z modernimi boleznimi, kot so rak, ki le odsevajo naš odnos do življenja in ostalega bivanja.
Se strinjam. A skrb za naravo, za okolje in na splošno za življenje, se začne pri sebi.
Dejstvo je, da moderni človek ne spoštuje življenja, ker ne spoštuje sebe. Kot se zlorabljajo naravne dobrine in ostala živa bitja, tako se zlorablja lastno telo za tiste kratke trenutke užitka in zadovoljstva.
Odnos do narave le odseva naš odnos do lastnega življenja.
Ne glede na to, da se vedno bolj soočamo s posledicami zlorabe in zastrupljanjem okolja, se še vedno ukvarjamo le s simptomi, ne pa z razlogi, ki so nas pripeljali do takšnega stanja.
Vsako živo bitje najbolje preživi, če živi v harmoniji z okoljem. A človeški ego to harmonijo doživlja kot podrejanje in mu enostavno ni mar za spoštovanje, ampak za nadzor, kar se dobro ujema z modernimi boleznimi, kot so rak, ki le odsevajo naš odnos do življenja in ostalega bivanja.[/quote]
Meni se pa zdi ravno obratno – ljudje smo občutek za naravo izgubili zaradi poveličevanja samih sebe, čeprav smo samo en in enakovreden del živega sveta.
Res me zanima, od kod ti podatek o skrajno humanih usmrtitvah.
Takole ubijejo piščance:
Živo perutnino pripelje voznik v zabojih, naloženih oz. pritrjenih na kamion. Zaradi varnosti morajo biti zaboji pritrjeni z zateznimi trakovi, ki preprečijo nenadzorovano odpiranje in izpadanje med transportom. Viličarist jih s kamiona odloži na linijo praznjenja. Prazni zaboji se očistijo z vodo pod pritiskom (linija pranja). Piščanci potujejo po transporterju do delavcev vešalcev, ki piščance vesijo na kavlje. Piščanci so zaradi umiritve izpostavljeni modri svetlobi. Delavci, se na delovnih mestih zamenjujejo, da preprečijo monotonost dela. Le viličarist opravlja svoje delo brez menjave.
Obešeni piščanci potujejo (ob modri svetlobi) po transporterju do mamilca (48 V) in klavca. Sledijo procesi izkrvavitve, skubljenja, čiščenja … do linije evisceracije. Pred pričetkom dela se vedno preveri ustreznost čistoče proizvodnih prostorov in opreme. Sestavijo in nastavijo se posamezni stroji v liniji in preizkusi se njihovo delovanje.