Imam krizo. Veliko krizo. Sprašujem se o smislu svojega obstoja..
Čemu posvečati čas, kaj početi, s čim se ukvarjati, da se bom čutila izpolnjeno, da bom imela občutek, da polno živim..

Kmalu bom 30. S službo sem relativno zadovoljna in nič konkretnega mi na tem področju ne manjka- sem materialno priskrbljena, živim na svojem. Seveda imam nekaj prijateljev, hobijev in dejavnosti, ki jim rada posvečam čas. Izjemno rada tudi potujem. A se spet vprašam- je to to? Je to življenje, ki ga želim živeti? In, če ni, kakšno bi bilo npr. moje sanjsko življenje? Da bi ogromno potovala? Ja, a vendar me dolgoročno najbrž ne bi zadovoljevalo. Imam občutek, da bi mi nekaj manjkalo. Najbrž nekaj v sebi. Torej pridem do tega, da niti ni toliko pomembno, kaj počnem (ker nimam težav s tem, da bi delala nekaj, kar mi res ni všeč in bi se zato pritoževala), ampak to, kako se počutim v sebi. V sebi nisem dobro. Ko počnem nekaj, kar rada počnem, sicer pozabim na čas in mi je lepo, a se vseeno vprašam, čemu, zakaj to počnem. Zato, da nekaj dosežem? Da dokažem sebi (ali drugim), da zmorem? Da ob prostovoljstvu dokažem, da sem dober človek in spoznavam in pomagam ljudem, ki so potrebni pomoči? Da ob risanju utrjujem svoje risarske sposobnosti? Ob vadbi joge vsako leto napredujem v asanah? In ob pevskem zboru pilim vokalno tehniko + se družim s sovrstniki? Ali pojem zato, da se kot zbor čimbolje odrežemo na kakem tekmovanju? Ne vem.. Zdi se mi, da so to precej nepomembne zadeve.. Ki me zares v sebi žal ne osrečujejo.
Kaj mi manjka? Kako priti do tistega izvira smisla, od katerega bom lahko črpala energijo, voljo, moč?

Pogosto pravimo, da so drobne malenkosti tiste, ki nam polepšajo dneve, ki jih moramo opaziti, ker “velikih” stvari se v življenju zgodi precej manj. Se strinjam. Uživam ob pitju čaja, branju dobre literature, ob dežju, ki pada.. A vseeno- to ni dovolj. Nekaj mi manjka, pa ne vem, kaj. Nek notranji mir, do katerega ne vem, kako bi prišla.

Preveč si popolna, reči hočem, preveč popolna v tej temi. Pravzaprav, preveč popolna je tvoja tema, kakorkoli že…

Manjka ti moški.

Ali pa vstop v samostan, med nune.

Mah nič nisem popolna, čisto povprečna sem. Glede dejavnosti sem pisala le zato, da lahko svoj problem karseda dobro ponazorim, da bo bolj razumljivo, v čem je težava. Ali, če se mogoče še kdo prepozna v tem.
In ne, ne verjamem, da mi manjka moški. Ta bi trenutno lahko bil le nadomestilo, saj sem prepričana, da moram sama zase biti dobro, potem pa bom tudi za vstop v zvezo. Verjamem v to. Verjamem tudi, da bi v tem obdobju in v tej energiji, ki jo oddajam, privlekla nase odnos, ki me ne bi osrečeval. Vsaj ne dolgo. Sama sebe moram spravit v red, nočem nekoga samo zato, da ga imam, da bom z njim imela še nekaj dejavnosti več. :/

Bi ali ne bi? Med vaganjem, oklevanjem se raje odločiš, da je zadeva nepomembna. Pa ne poskusiš. Pa si rečeš: “Eh, saj nisem ničesar zamudila!” Ker se ne zavedaš, da se ji nisi niti približala, kaj šele, da bi dojela ali razumela ali začutila vzdušje, ki te objame potem, ko postaneš del nje.

Zvečer, preden zaspiš, se zahvali za tri stvari, ki so se ti zgodile v dnevu. Pa ni rečeno, da so to zgolj dobre – lahko tudi take, za katere si vesela, da jutri postanejo preteklost (a zaslužijo hvaležnost, saj so te nečesa naučile). Vsak dan lahko najdeš tri nove in skozi take se boš zavedla, da je tvoje življenje polno in dobrotljivo in da ‘kriza’ ne pomeni nič drugega kot nujo, da to deliš naprej. Ker osrečujoče je videti iskre radosti v očeh drugih.

Draga skoraj 30 letnica!

To kar opisujete je precej tipično depresivno razpoloženje. Glede na to, da veliko časa posvetite tudi zdravemu življenju, očitno črviček nezadovoljstva tli že dlje časa. Žal vam moram povedati, da bo stanje prej slabše kot dobro, če ne boste prav hitro ugotovili v katerem segmentu življenja ne izpolnjujete svojih potreb.

Preverite kako se vaše potrebe izpolnjujejo na področju:
– Kariere
– Hobijev
– Družine
– Intimnosti (odnos)
– Prijateljev
– Izobraževanja (osebne rasti)
– Zdravja
– (še eno področje je in se ga zdajle »nimam v glavi«)

Ovrednotite kako izražate sebe na teh področjih od 0-10. Tam kjer bodo nizke številke bo potrebno pogledati bolj podrobno.
Ne vem ali vam manjka moški. Pogosto pa slišim:

V primeru, da je to, da nimate intimnega odnosa z moškim, sprožilec depresivnega razpoloženja, zgoraj navedeno pomeni:
1. Nimam nobene intimnosti in odnosa.
2. Počutim se slabo.
3. Ker se počutim slabo bom zagotovo pritegnila v moje življenje nekoga, ki ni dovolj dober zame, zato ne naredim ničesar na tem področju.
4. Nimam nobene intimnosti in odnosa.
5. Počutim se še bolj slabo.
6. …

Seveda ne vem kaj je pravi razlog. Ampak karkoli je že, vam lahko pristop, ki je citiran zgoraj, povzroči negativno zanko osebnega počutja.

Ko boste ugotovili, kaj vas ovira začnite delati na tem, da to popravite. Ko govorimo o depresivnih razpoloženjih so potencialno slabe odločitve pogosto boljše kot nobene odločitve. V primeru, da je v ozadju tudi perfekcionističnost, pa to pomeni najpogosteje slabo samopodobo.

Če želite se lahko osebno oglasite pri meni. Morda boste tako lažje našli primerno rešitev zase.

Držim pesti za vas, da najdete svojo srečo v življenju.