Ima kdo podobne izkušnje?

Najprej en lep pozdrav vsem na forumu. Upam, da mi boste lahko kaj pametnega svetovali. Torej, da ne bom dolgovezila…
S fantom sva skupaj 3 leta (jaz 24, on 28). On je ločen in ima iz zakona 8 let starega sina, ki pa živi pri materi, fant ga ima čez vikende. (s fantom ne živiva skupaj)
Problem pa je v tem, da kadar je otrok pri njem, fant noče, da bi bila z njima. V vseh treh letih se je le redko zgodilo, da smo skupaj kam šli, ali karkoli drugega počeli skupaj. Pa da ne boste slučajno mislili, da sem na otroka ljubosumna. Daleč od tega! Moti me, da me fant izključuje iz tako pomembnega dela svojega življenja. To sem mu že večkrat povedala, ampak on pravi, da noče obremenjevati ne otroka ne mene, čeprav zame to niti slučajno ne predstavlja obremenitve. Pravi tudi, da je otrok že dosti obremenjen z materinim novim partnerjem in da takšnih stvari otrok pač ne more razumeti.
Kaj mislite vi o tem? Jaz mislim, da otrok pri 8 letih že razume določene stvari, če se mu pove starost primerno, saj vendar ni neumen. (naj povem, da se je fant ločil, ko je bil otrok star dobri dve leti, tako da v bistvu že od začetka živi samo z mami). Razumem, da je za otroka (in za fanta) težko, ampak saj se nočem niti ne nameravam preveč vtikati v njun odnos. Rada bi bila otrokova prijateljica, da bi me otrok vsaj spoznal, saj konec koncev nameravava s fantom nekoč skupaj živeti.
Kakšne so vaše izkušnje glede tega? Kako vas sprejemajo partnerjevi otroci? Kdaj vas je partner z njimi seznanil?
Oprostite, ker sem se razpisala, ampak resnično veliko premišljujem o tem in včasih že res ne vem več, kdo ima bolj prav.

Hvala za vaša mnenja in lep pozdrav,
Jana

Sicer nimam nobenih podobnih izkušenj, bi pa na podlagi vsega kar si napisala sklepala, da tvoj fant ni pripravljen na resno zvezo s teboj. V primeru, da bi bil res pripravljen nekoč živeti skupaj s teboj, bi bil le vesel tvoje želje, da bi spoznala njegovega otroka.
A to je le moje mnenje.
Simona

Se strinjam s Simono. Kaj pa ko bosta skupaj živela in bo naprimer on čez vikend pripeljal sina, ali boš potem ti morala za ta čas kam drugam? Svetujem ti, da se o tem pogovoriš z fantom in da to razčistita. Ker, če ima s tabo resne namene, potem mora težiti tudi ktemu, da se ti in otrok čim bolj zbližata in da otrok v tebi ne vidi nekakšno oviro. In če bosta vidva živela skupaj, bosta verjetno tudi imela otroke, ki bodo bratje oz. sestre tega dečka. In verjetno boste kdaj vsi skupaj odšli na kakšen izlet ali dopust. Vsaj tako si jaz to predstavljam. LP John

Tudi jaz se strinjam s Simono in Johnom.
Tvoj fant na nek način ni razčistil s svojim sinom in mu ne upa priznati, da ima novo partnerko. In dokler je tako, po mojem ni zmožen nove resne zveze. Torej jemlje vajino zvezo kot nekaj postranskega, skratka vajina zveza ni dobra.

Vprašanje pa je, zakaj je tako. Ali čuti določeno krivdo pred otrokom, da sta se z mamico razšla? Poleg tega je minilo že 6 let ….

Mislim da tvoj fant potrebuje pomoč, prepričan sem, da je v stiski in pod stalnim pritiskom. Ne vem kako mu lahko ti pomagaš, če te ne upošteva. Morda te ima celo iskreno rad, vendar je ta krivdni občutek tako močan, da preglasi vse, morda tudi zmožnost racionalnega razmišljanja o tej temi… Tako stanje lahko traja še leta in če se ne bo hitro kaj spremenilo, si ti lahko samo žrtev. Morda bi lahko sama kaj storila, se sama brez vednosti fanta zbližala z njegovim otrokom, vendar bi kaj takega bilo zelo napačno, ker je to hud poseg v fantovo intimnost, to pa ne boš naredila, ker ga spoštuješ…

Moj predlog:
Predlagaj fantu, da pelje sina v živalski vrt, tam bodi tudi ti in se slučajno srečajte, potem pa se pogovarjaj s fantom in sinom enih 5 minut, s seboj imej kako čokoladico ali igračo, potem oditi. Naslednji teden se naj to ponovi za 15 minut, potem pojdite skupaj na sladoled… Itd…
Če fant ne pristane na tak ali podoben predlog, potem mu lahko postaviš kak bolj odločen ultimat, če ne bo pozitivno odreagiral, takoj odpeketaj vstran.

Jana, živjo.
Moja izkušnja je taka. Otroka partnerja sem spoznala takoj, saj živi z njim. Na začetku me fantič ni kaj dobro prenašal…na živce mu je šel moj smeh itd… No, odkrito sva se pomenila, sprejela sem pač, da mu grem na živce…in počasi sva postala prijatelja. In sva še danes, čeprav z njegovim očetom nisem več skupaj.
Kar se tiče tvojega fanta in njegovega “zaščitniškega” odnosa..ne vem, kaj naj rečem. Mislim, da ti zadeve ni obrazložil v celoti.

Tvoj fant ne dela mprav. Velikokratz pa je ravno obratno, ženska ne mara prijateljevega sina. To moraš razčistiti čimprej, ne odlašaj, da ne bo prepozno.

Pozdravljena,

tudi jaz imam izkušnjo. Moj bivši prijatelj je imel šestletno hčerko iz prvega zakona.Moja hči je bila takrat stara 4 leta in s to deklico sta se zelo dobro ujeli. Veliko smo bili skupaj in uživali.Kar naenkrat pa on tega ni več hotel in potem sem z mukami zvlekla iz njega, da mu bivša žena grozi, da njen otrok nima kaj početi z mano, da se ne smemo več videvati.Zato je on popustil in se ji uklonil, samo da bi še dobil hčerko, saj mu je rekla, da mu je ne bo dala, če bom jaz zraven. A ni mogoče tudi pri tebi vpletena njegova bivša ?

Ja to je pa najbolj nefer od bivše. Tudi pri meni je bilo dokaj podobno. Začela je z grožnjo, da ne smemo biti vsi skupaj, ker so otroci potem čisto nori, ko pridejo do nje in enkrat ji je celo hči rekla, da hoče k meni ker sem bolj prijazna do nje kot ona. kaj hujšega! Je pa to sigurno težko za partnerja, kajti očetovski nagon je pri nekaterih zelo močan in zaradi tega se konča marsikatera zgodba, samo da je oče z otroci. Je pa za moje pojme to zelo egoistično.

Sicer nimam takih izkušenj, ampak sem bila na mestu tega otroka. Moja mami se je pri mojih sedmih letih ponovno vezala. Zdi se mi, da je vredu če otroku pove starš to takoj saj ko je mlajši to dosti lažje sprejme kot pa potem nekje v puberteti, ko smo vsi popolnoma zakompleksani

pa si vprasala fanta kj si otrok misli o tebi?
mogoce se boji da ga bos izrinila iz ocetovega zivljenja, mogoce te ima on za tekmico…