Hujšanje, tokrat zares (…) 2016
MaiaS, z vidika dolgoročnega zdravja je verjetno kondicija, gibanje pomembnejše od par kg viška. Zdaj, ko si začela in dosegla eno raven, upam, da ne boš kar obupala. Poskusi se še malo nazaj držat pri hrani. Ne vem, kako se prehranjuješ, ampak že če obroke zmanjšaš, brez da se trudiš s sestavljanjem jedilnika, boš veliko naredila. In jej počasi! Hrana enako dobro tekne, če je je veliko ali malo 🙂
Zdravo punce!
Sploh nimam časa za pisanje, ker pomlad dela svoje. Imam polno dela in sedaj ko je sonček dneve bolj ko ne preživljamo zunaj. Upam da tudi ve.
No naj sporočim, da moj cilj je bil dosežen in na zadnjega v marcu sem imela na tehtnici 95,2 kg. Vesela sem ko radio;))) Vsega skup tako nanese -10, 5 kg zgubljenih kil.
Zdaj pa pogumno naprej in konec maja želi videti na tehtnici 90kg. Punce držte pesti da mi uspe.
Punce zdržte- ne bom vas poimensko, ker bi ktero pozabila.
se beremo…..
Hei 🙂 se vam se jaz malo pridruzim 🙂
Vceraj ze mislim da ze 5ic zacela z dieto letos ampak sem rekla da ce mi zdaj ne uspe se bom pa vrtela v krogu in nikoli nebom oblekla vec starih hlac 🙂
Tako da vcerajsnji dan je bil uspesen juhu 😛
Imam 175cm imam 86kg, moj trenuti cilj pa je da do morja izgubim 6kg, torej imam se skoraj 4 mesece 🙂
Drug teden najkasneje zacnem se s sprehodi pa mogoce kaksno kolo, hribi ali pa rolerji med vikendom 🙂
Je pa motivacija malo prebirat vase uspesne zgodbe tako da moram samo obiskovati forum pa bo ze malo lazje 😛
Pozdravljene punce, najprej iz srca čestitke Cimetka – sem zelo vesela zate! To je res ogromen dosežek in kar tako naprej! Pravakava, tudi zate sem zelo vesela, ker vem koliko časa se že trudiš in vztrajaš. Super. 🙂 maiaS, kako pa si kaj ti?
Bissi, dobrodošla med nami 🙂 Ja, vem kako je, v lanskem letu sem tudi jaz vsaj 3 krat začela in obupala. No tokrat pa se kar držim in tudi rezultati so. Pač treba je vztrajati, ker v prvem mesecu gre res najmanj dol in je zato toliko težje zdržati,, potem gre pa malo hitreje in ko vidiš, da se nekaj premika, dobiš motivacijo.
Jaz sem še vedno na istem, 57,4 kg, redim se ne, shujšala pa tudi nisem nič dodatno že kak teden, ampak sem se tudi pregrešila večkrat. No, danes imam prvi termin v fitnesu in upam, da bom v tem vztrajala. Telovadba je res moja najšibkejša točka in se bojim, da bom obupala. Bom pa se potrudila vztrajati, predvsem tudi zaradi zdravja, ker se nič ne gibam.
Javite se kaj punce pa lepo se imejte.
Jaz hodim na skupinske vadbe, zelo veliko žensk je stalnih obiskovalk vsaj trikrat na teden. Meni tak način najbolj ustreza. Ravno imam muskelfiber v mišicah, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo 🙂 V bistvu kar dober občutek, malo mazohističen mogoče, ampak dokaz, da sem prebudila še en del telesa.
Bissi, ne gledat na to, da začenjaš dieto, ampak da začenjaš bolj zdrav način življenja, da začenjaš bolj skrbno ravnati s svojim telesom in skrbeti za svoje zdravje. Ne vem, koliko si stara, ampak nekje po 40. se začnejo te kile poznat tudi pri okretnosti, utrujenosti, na sklepih … S tem, da seveda vedno težje izgubljaš težo, ker se kalorične potrebe z leti pač manjšajo že po naravi. Ne se smilit sama sebi, ker kakor ne moreš več jesti kot prej, ampak se veseli, da delaš nekaj koristnega zase. Hrana je poleg tega samo eden od užitkov, obstajajo še drugi. Užitek je tudi ugotavljati, kaj vse je mogoče stisniti iz lastnega telesa. Jaz še nikoli v življenju nisem bila tako mišičasta kot zdaj – in sem si zelo všeč.
Hej, jaz ti lahko priporočam, kar pomaga meni, čeprav jaz sem imela manj kg za izgubit, samo to pomeni, da bi tebi moralo še hitreje. Torej zmanjšaj obroke-meni to najbolj pomaga. Nisem preveč spreminjala jedilnika, samo vsega pojem pol manj in večkrat. Torej več majhnih obrokov čez dan, v katerih se trudim, da je vedno nekaj zelenjave. Prva dva tedna je mučno, ker imaš občutek lakote, potem pa se navadiš in si sita, ko toliko poješ in ti niti ne paše več. Brez sokov, jaz pijem samo vodo, ampak to že od vedno, edino sladko kavo pijem (dve na dan). Vglavnem jem še vedno vse, samo se trudim da je sladkega malo, torej mogoče enkrat ali dvakrat na teden, in cvrtega pač ne jem oziroma tu pa tam. Zvečer malo, najboljše kak jogurt, skuto, tuno, čim manj kruha (mali košček) in salam. Tako se imam namen prehranjevati vedno, to ni neka dieta ampak način prehranjevanja, ki se ga mislim držati in mi tudi paše in sem se tako prehranjevala tudi preden sem se zredila. Pri meni funkcionira, shujšala sem 3 kg v 2 mesecih, in rada bi še enkrat toliko. Na tak način po mojem lahko shujšaš teh 15 kg, pač počasi, ampak se splača shujšati počasi. Že po prvem uspehu, npr 5 kg v nekaj mesecih, se boš počutila neprimerljivo boljše in boš želela vztrajati. Potem pa je še gibanje, kar ti ne morem dobro svetovati, saj se tudi jaz tega na držim. Začnem pa v pon s fitnesom in upam da bo šlo. 🙂 Toliko z moje strani, meni to pomaga, torej glavna sprememba je pri meni bila-zmanjšanje količine hrane-vse obroke na pol in veliko zelenjave – in seveda moraš gledati, da ješ zdravo, malo masčob, zdravi OH (črn kruh), ribe, itd. In če se kdaj pregrešiš in poješ več, kot si si zadala, z naslednjim obrokom nadaljuj kot da nič ni bilo. Ker če se tu pa tam pregrešiš, se ne pozna. Važno je kako se večino časa prehranjuješ. Srečno in javljaj rezultate. 🙂
Živjo punce,
prišla sem vam čestitat in se tudi sama malo pohvalit. Ob strogi disciplini se je tehtnica končno odločila, da se bo pomaknila v pravo smer. Prišla sem do spoznanja, kdo je bil krivec, ki je delal blokado iz sedaj lahko z gotovostjo trdim, da so to bili »slabi« OH, pa čeprav v majhnih količinah. Bel kruh (ki ga obožujem), testenine, riž, krompir- količine sem prepolovila-so vseeno zavirali hujšanje. Ko sem jih črtala, sem shujšala. Pazim tudi na sladkor, predvsem tisti skriti. Skoraj me je kap, ko sem pri prebiranju sestavin ugotovila, da se celo v gorčici skrivata 2 vrsti sladkorja. Sladkor je tudi v kislih kumaricah, če morda niste vedele :).
Pravakava, moj guru, sporočam ti, da sem včeraj po poti na »moj hrib« prehitela kar nekaj sprehajalcev, sem se z vso hvaležnostjo spomnila nate in tvojo vzpodbudo in seveda tudi na vse ostale, ki sodelujete v tej temi. Odvetnica, ti me boš zdaj, zdaj ujela, ker jaz sem v 2 mesecih in pol shujšala 2 kg. Malo, vem, ampak recimo, da sem šele iskala svojo pot hujšanja. Sem pa pridobila na kondiciji, to pa. In predvsem imam voljo za naprej.
Odvetnica, želim ti uspešen začetek fitnesiranja, poročaj kako ti gre, mogoče me do jeseni navdušiš.
Vsem želim uspešen teden!
Punce, vaši dosežki tudi meni dajo pogum, pa itak je lepo prebrati, da delate nekaj dobrega zase … Ženske rade pozabimo nase, ko je toliko drugih obveznosti.
Hoja v hrib se meni zdi res taka hvaležna dejavnost in res občutiš napredek, poleg tega je to odlična vaja za nabiranje kondicije. Ne more se primerjat s hojo po ravnem, res ne. Maia, upam, da boš vztrajala, sploh zdaj, ko si spet odkrila nekaj novega o sebi.
Za sladkor v kumaricah sem vedela – včasih so bile vsaj Drogine brez, pa niso več. Mogoče so ene v Leclercu brez, ker so res kisle kot hudič. Drugače je tudi v sladki koruzi, razen v tisti dražji v Lidlu sladkor ni dodan. Res je prav grozno, kam vse ga tlačijo.
Pri meni so kg sicer obstali, ampak trenutno mi je pomembneje nabrati kondicijo in vaditi, vaditi.
Pravakava, lepo od tebe, da si se spomnila mojega izpita, hvala. 😉 Projekt pravosodni izpit se je izkazal za večji problem kot projekt “hujšanje”. Nisem še šla, bom pa nekje do konca leta, se učim, mi pa ne gre najboljše. Je pa res, da zdaj, ko se fizično boljše počutim, mi gre tudi študij boljše. Gibanje še moram obvezno vnesti, bo zagotovo pomagalo tudi pri učenju. Fitnes začnem čez dva tedna, ker me naslednji teden cel teden ne bo doma in sem zato prestavila. Bom pa šla na kak sprehod, mogoče tudi jaz v hrib, ki ga imam takoj blizu doma in sem že takrat novembra to prakticirala, ampak žal opustila. Je pa ena stvar, ki drži, če se človek dobro počuti v svoji koži fizično, se boljše počuti tudi duševno in ima več energije in volje za druge stvari. maiaS, čestitke tudi tebi za napredek, sem vesela zate 🙂 Sta mi dali motivacijo, da se spravim v gibanje tudi jaz!! Vaju prav občudujem…
Odvetnica, če se spomniš mojih prvih februarskih postov, sem pisala o tem, kako nimam časa, volje, kondicije, pravega vremena-ma ne vem, tisoč vzrokov, da se nisem spravila v gibanje. Potem pa sem začela s hojo, sprva so bili to krajši sprehodi v radiu 2 km, bolj ali manj po ravnem. Konec februarja mi je mobilnik padel po stopnicah in se uničil, tako sem bila primorana kupiti novega. In tako sem nekega nedeljskega popoldneva malo pregledovala kaj moj novi, pametni telefon zmore in čisto po naključju odkrila ikono, kamor vneseš svoje podatke (starost, višino, težo, željeno težo) in ti potem izračuna koliko aktivnosti je priporočljivo na dan. In se je izkazalo, da tale moj sprehod je….v bistvu ni nič. Vem, skrajno bedasto, ampak nekako se mi je zdelo, da bi ta »dnevni cilj« pa že morala doseči. In sem ga. Sprva 2x, 3x na teden, z lepšimi, daljšimi dnevi pa me je kar samo neslo ven. Kilometri so se nabirali, po nasvetu pravekave sem pričela hoditi v hrib. Zdaj prav uživam na teh mojih pohodih, so dnevi, ko mi zastane dih, kako lepa je narava, vsak dan ponudi nekaj novega. Naše mesto sem odkrila čisto na novo, prelepo je, sploh, če ga gledaš z vrha. Kadar se mi pridruži moja najstnica, pa je to čas malih ženskih pogovorov in zaupnosti med mamo in hčerko. Me je že imelo (mene, totalnega analfabeta), da bi kos poti, ki gre po ravnem, pretekla. Mogoče, jeseni. In tako je, kot si napisala: če se fizično počutiš dobro, dosti lažje premaguješ tudi psihične obremenitve. Glej, to je moja izkušnja, nikakor ne mislim, da bi bila tudi tebi pisana na kožo. Se mi zdi, da je vsaka zgodba o hujšanju, zgodba zase in vsak mora najti svojo pravo pot. Tukaj smo zato, da si podelimo izkušnje in se vzpodbujamo. In to mi dajete punce na forumu, zato sem vam (predvsem tebi in pravikavi) zelo hvaležna.
Res je, maiaS zelo lepo si napisala in hvala ti za to. Jaz se popolnoma strinjam, narava ti za zdravje da veliko več kot zgolj gibanje, je tudi hrana za dušo. Ne vem kdaj sem jaz postala tako lena, včasih sem se veliko gibala in tekla (sploh med študijem), kot mladostnica sem bila tudi v planinskem društvu in zelo rada hodila v hribe. Zadnja leta, odkar sem začela delati, pa sem se zelo zelo polenila. Bom se potrudila vnesti to navado v svoje življenje, saj mi to manjka. Planiram in upam, da bom kmalu tudi jaz imela otročička, mogoče bo več motivacije za sprehode! 🙂
Olja punce! Sem na začetku pisala v tole temo, pa potem poniknila zaradi dogajanja.. Zdaj sem nazaj. Končala sem pri – 3, zdaj sem na – 4,5. Sem vesela, ker nisem nič dobila nazaj 🙂
Prebrala sem celo temo in vam vsem in vsaki posebej čestitam, ste prave borke! Sploh ve tri (pravakava, maiaS in Odvetnica), ki se borite z zadnjimi kilogrami. Ti so najtežji in je ponavadi potrebno narediti večja odrekanja. Tako, da kljub temu, da ve niste popolnoma zadovoljne, je to kar vam uspeva, odlično! Bodite ponosne! Če bo čas vam poiščem diagram, kaj je potrebno za določen tip telesa (odstotek maščobe) narediti, oziroma čemu se odreči. Ni isto zgubiti 5 kg ba začetku ali koncu hujšanja!
Bravo Cimetka!!!!! Tako se dela. Me veseli, da si śe tu in tako uspešna. Grem za tabo! Še Radičko moramo zbudit in naprej v akcijo!
Moje trenutno izhodišče, 85,5 kg, cilj 80. Za začetek. Moja teža izpred 7 let, 62…vem kaj hočem 🙂 Ampak ne 62, 70 bo čisto ok!
O, Štefka, pozdravljena! Sem res vesela, da si se spet oglasila, da skupaj vlečemo tale voz naprej!
Tudi jaz si želim, da se še katera iz začetka teme vrne, predvsem Radička, jo pogrešam v »njeni« temi.
Z Odvetnico in Pravokavo smo kar nekako vztrajale, kljub temu, da ni bil vsak teden ravno zgodba o uspehu. Zase lahko rečem, da sem pridobila nekaj res dobrih navad, tukaj gredo Pravikavi vse zasluge, ker je glavni motivator kar se tiče gibanja.
Bi te pa res lepo prosila, če boš uspela najti tabelo, ki si jo omenila, ker se mi zdi da bi bila v veliko pomoč.
Pozdravljam tudi vse ostale, čestitam za izgubljene kg, lepo, da se pridete pohvalit, meni ste velika vzpodbuda.
Lepo se imejte punce!