Punce, po tistem ko sem šla sama dol za 50kg, se je name obrnilo kar nekaj znank, sodelavcev, itd… Vsi prepričani, da so potrebne drastične spremembe v življenju, ni res!

Pri večini, ki ima 20kg, 30kg preveč, bi to rešil nekoliko spremenjen jedilnik, npr. malo manj bele moke, kruha, testenin, tudi riža in krompirja, sladkarij ne vsak dan in pa navade da je poleg mesa vedno potrebno imeti eno trdno prilogo kot je riž ali krompir in da zelenjava ni dosti. Poleg tega pa, da se vsak teden vsaj 3krat po službi prepričate, da boste namesto kavča večer raje preživele na enem sprehodu. Verjemite, ko si po službi govorite kako ste brez energije in da bi na kavču kar zaspale… Ko se spravite ven, vas bo utrujenost minila.

To je to, kar je potrebno!

cvetačka, zakaj poleg mesa trdno prilogo? 🙂

Pravim da je to pri mnogih to tista malenkost, ki če bi jo spremenili, da bi začeli kg kopneti, torej da bi take priloge izločili. To je kar standard pri nas. Ob kosilu, ko je meso, skoraj obvezno vsi morajo imeti zraven neko prilogo kot je kak krompir, testenine na sto in en način, riž. In potem še dodatno, da ne izpade vse skupaj presuho, čez kaka smetanova, sirova ali podobna omaka.

Jaz pa pravim, da če si namesto tega raje privoščiš poleg lepega piščančjega fileja eno veliko skledo mešane solate z jajcem ali pečeno zelenjavo, da boš naredil veliko v smeri izgube kg, pa prav tako je slastno.

U Cvetačka bravo, kar 50 kg!!! Čestitam!

Se povsem strinjam z vsem tvojim napisanim. Je pa tako, da kdor se odloči, da bo shujšal, mora (vsaj po mojem) precej “pošlihtat” v glavi in imet železno voljo, ter vztrajat. In res je pri mnogih tako, kot je rekla moja prijateljica- Veš jaz poznam vso teorijo, praksa mi pa ne gre!
Jaz sem poskušala “Shujšat” že neštetokrat in se šla ene diete, pa sem vedno obupala po enem mesecu. Priznam, da jaz jem skoraj vse, le količine sem res zmanjšala in kontroliram vnesene kalorije. Zaenkrat po dveh mesecih mi uspeva in upam, da mi bo še naprej.

Aaa ok, ja, narobe sem razumela, brala v zgodnjih jutranjih urah. In se strinjam, kaksen teden je potrebno potrpeti, pa se da povsem lepo navaditi na meso z zelenjavo. In ko te enkrat zasvoji obcutek lahkotnosti, je potem vse skupaj bolj enostavno.

Jaz sem se danes tehtala. Od vceraj do danes 1,1kg manj, ko sem vnasala hrano v aplikacijo, stela kalorije in se izogibala preveliki kolicini OH. No, danes je bila nedelja – kosilo, pa pust in sveze peceni flancati, raje ne bom komentirala.

Cimetka ja, ni enostavno narediti tega preskoka v glavi, ceprav je nujno potreben, da na dolgi rok “hujsanje” deluje. Jaz konstantno tuhtam, kako naj ga dosezem, pa se potem vsakic znova znajdem na isti tocki – zvecer v postelji, ko tuhtam “jutri je nov dan”. Malo sem ze obupala, ker sem tolikokrat ze poiskusila. Zdaj se bom samo poskusila vsak dan znova odrezati najboljse, kar se lahko. Pa redno tehtanje na vsakih par dni, to mi bo dalo motivacije in zagona za vnaprej. 🙂

Evo, danes imela za kosilo mojo najlubšo jed, ki sem jo vzjubila in postala takrat moja najbolj pogosta – hitro, enostavno, zdravo, sveže : čajna žlička olivnega olja, piščančji file v voku začinjen s kurkumo, nato se ga da pa v motovilec, polit z navadnim jogurtom, odlično.

Drugače pa še ena skrivnost, katero si malo preberite in ki je tudi meni izjemno pomagali pri hujšanju – špageti iz azijske rastline konjaka. Pri nas jih lahko kupite z oznako Shirataki špageti. So zelo nasitni, prevzamejo okus omake v kateri jih naredite, imajo pa samo 7 kalorij na 100g, se pravi so pravzaprav brez kalorij. Gre v bistvu za vlaknine brez OH. V Aziji veljajo že za tradicionalno jed s katero.

Dokler nisem poskusila sem mislila, da gre. za nateg, neko čudežno tabletko, ampak sama sem imela med hujšanjem tudi dneve poste oz. nizkokalorične dneve. Naredila sem si te špagete v brokolijevi omaki, pojedla veliko porcijo, se nasitila tako, da sem samo dol padla, zaužila pa vsega 100-150 kalorij.

je kar dober komentar, ker se zdi, da ja tako pri večini 🙂 članek o načinih hujšanja sem pred kratkim nekje prebrala in se mi je zdel zelo dober. Če najdem javim.[/quote]

evo pripenjam http://enemon.si/zdravo-zivljenje/kako-shujsati/kako-shujsati/

Cvetačka, prvo čestitam za tako preobrazbo in to da si težo obdržala.

Ali si poleg prehrane jemala tudi kakšne dodatke in kako si se rekreirala?

Hvala

Živjo punce!

Cimetka, najprej tebi čestitke za službo, krasna novica!

Pridne ste vse, lepo se držite. Jaz sem imela včeraj tehtanje -0,8 kg v enem tednu, sem kar zadovoljna. Imam pa še veliko rezerve, pri hrani bi se dalo še marsikaj naredit, da o gibanju niti ne govorim. Kaj več kot kakšen sprehod mi ne uspe. Ne najdem prave vadbe zase, pa še vsak dan mi je prekratek in ne najdem časa, da bi športala. Vem, vem – vsak izgovor prav pride.
Sem pa pri “pospravljanju podstrešja” prišla do zanimive ugotovitve. Za vas ne vem, ampak jaz sem vljudnostni jedec. Ogromno pojem iz čiste vljudnosti. Recimo: danes sta dve sodelavki prinesli krofe. Kako naj pojem samo od ene? Druga bi bila gotovo užaljena. In te moje vljudnosti se nabere: mamino pecivo, taščin jabolčni zavitek, stričeva salama, sosedina presna sladica, možu delam družbo zvečer ob pršutu, siru in kozarcu vina…
Ne znam reči ne. Povejte, kako kaj ve stojite s tem? Kako reči ne?
Saj sem vedela, da so drugi krivi za moje kile :).

Lep dan vam želim, danes se še posladkajte, bomo jutri bolj pridne!

maiaS, tudi jaz imam podobne težave… mi je nerodno reči, da ne bom in potem spet preveč pojem. Sem pa se navadila, da če mi npr. v službi kdo ponudi piškot, pecivo, krof, rečem ooo hvala, si ga bom shranila za malo kasneje, saj me trenutno nekaj želodec boli, ali sem ravnokar zajtrkovala, ga zavijem v prtiček in dam na mizo. In ga sploh ne pojem, ampak kasneje ponudim komu drugemu ali nesem domov. Pa nihče nič ne sprašuje, ker vzameš in potem pozabijo na to. Tudi na obisku rečem pač, da bi raje malo kasneje vzela, bi pa prosila en čaj ali kavico ali karkoli, ker me trenutno nekaj kislina matra ali sem ful sita še od kosila ali whatever, pol pa itak vsi pozabijo. Res žalostno, ampak pač je večina užaljena, če rečeš prav, da ne boš. Jaz se večkrat tako izognem kakšni odvečni hrani. 🙂

Sem tudi jemala dodatke, ampak šele potem ko sem si uredila prehrano in se redno gibala, če tega ni, dodatki nimajo učinka.

Punce, ne zamerite ampak ko takole berem vaše poste o pogostem kršenju, vljudnostnih jedcih, se spomnim nase v takratnem času. Slednje sodi k čiščenju podstrešju, k temu da si sicer želite shujšati, ampak da ta želja in motivacija še zdaleč ni dovoljšna. Ko sem sama to razčistila, sem takorekoč čez noč spraznila hladilnik in omare z neustrezno prehrano in jih zapolnila z ustrezno, vljudnostno ponujeni hrani pa sem enostavno rekla ne in tudi razlozila da probam spremeniti in da vsaka taka pregreha deluje zelo destimulativno. Veste kakšne so bile reakcije? Nobene negativne, same pozitivne, še moja tašča, ki je pojem tega ponujanja, je reagirala pozitivno.

Trenutno vas je velika večina ki ste tu gor, v fazi, ko se greste nekaj na pol. Tudi sama sem bila v tej.

Predvidevam, da si katera misli, kaj nam soli pamet. Tako bom rekla. Z nami, nekdanjimi debeluškami je podobno kot z ozdravljenimi alkoholiki. Tudi ko prenehaš, ko zgubiš težo, v tebi še vedno ostane nekje skrita globoko nagnjenost k nezdravem in je potrebno vsakodnevno energije da to nadzorujes na nacin, da si srecen in te ne ovira pri vsakdanjem zivljenju.

Tako da sem na istem kot ve. Tudi meni to branje pomaga, mogoce pa se jaz kaki pomagam s kakim nasvetom.

Cvetačka, vsak nasvet tukaj gor vzamem kot dobronameren in niti slučajno ne mislim, da mi kdo soli pamet, sploh pa ne ti.
Odvetnica, post v katerem si se predstavila bi pa lahko napisala tudi jaz. Sva si kar podobni, po višini in kilogramih.
Tudi jaz sem včasih spustila kakšno večerjo in so kilogrami skopneli, v zadnjem letu pa se samo nabirajo. Verjetno je tukaj več dejavnikov, tudi leta naredijo svoje. Odkar sem 40+ telo dela čisto drugače.
Disciplina pa res ni bila nikoli moja močna stran, to pa priznam.

maiaS, te popolnoma razumem. Tudi meni disciplina ni preveč blizu, verjetno ravno zato, ker sem vedno rada jedla in se nisem nikoli redila, če pa sem se, sem spustila kako večerjo in spet bila na svoji teži. Zato se verjetno toliko težje sprijaznim, da sedaj ne gre in ne gre in sem kar na istem… v zadnjem letu sem že nekajkrat začela z nekakšno “dieto” in se hitro vrnila na stare navade, ko sem videla, da ni rezultatov. No sedaj pa bom vztrajala. Čeprav po enem tednu nisem še nič shujšala, bom nadaljevala z lahko prehrano in manjšimi obroki. Pa ni vrag, da v 3 mesecih ne shujšam teh 6 kg. Po enem tednu takšnega prehranjevanja se boljše počutim, nekako bolj lahkotno, nisem vsa napihnjena po vsakem obroku, pa če nič drugega, bom vztrajala zato, ker se boljše počutim. Bom poročala, če mi bo uspelo na tak način shujšati. 🙂

Odvetnica, da nisi ti – jaz? 🙂
Daj, javljaj se še, fino je, da sva si dve tako podobni. Pa ni vrag, da nama ne uspe teh nekaj kil dol spravit!
Jaz imam naslednji mesec pomemben dogodek in sem si obljubila, da v kolikor mi uspe priti pod 55 si kupim (že ogledano!) obleko. Mi je to kar velika motivacija-dogodek in obleka.

Pridne ste puunce! Odločila sem se da se vam od jutri naprej pridružim. Upam, da imate prostor še za eno sotrpinko 🙂

Vsoka sem 165 in tehtam 73 kg. S športom se sicer aktivno ukvarjam, včasih več, včasih manj (fitnes vaje, tek, sobno kolo, hoja in podobno) in sem pred leti že shujšala za okoli 25 kg. Takrat sem prišla na nekje nekje 63kg in se mi zdi, da sem se takrat daleč najbolje počutila in bila res zadovoljna s svojo postavo. Sicer je že moja konstitucija telesa takšna, da nikoli nisem bila suhica, tudi leta športanja se mi poznajo v mišični masi pa vseeno…zavedam se, da pojem preveč ogljikovih hidratov in sladkorja, tudi zvečer, zato želim narediti malo reda v svojih prehrani. Moj cilje je priti na 63 kg ali vsaj nekje 65kg do poletja. Se vam zdim preveč optimistična? 😀
Se mi pa zdi, da je nekako lažje in bolj spodbudno, če to počneš skupinsko 🙂
Ste se mogoče same že kaj merile (v cm)? Jaz razmišljam, da bi tudi to vključila v svoj plan hujšanja, saj mi je pred leti prihično precej pomagalo – včasih se več pozna v cm kot v kg.

Moj plan je tak:

– v svoji prehrani zmanjšati predvsem količino OH na krožniku in odreči se sladkarij (mogoče si dovolim 1x na teden malo razvajanja).

– zajtrki: problem je, da sem predvsem za zajtrke navajena jesti kruh + maslo + marmelada ali kruh + nutella…tu se mi zdi, da bo najtežje narediti spremembo. Razmišljam o ovsenih kosmičih s sadjem za zajtrk, saj jih imam prav tako rada. Kaj ve jeste za zajtrk?

– kosilo: jedla bom normalno, kar bo pač tisti dan na meniju. Se bom pa potrudila jesti čim manj priloge (npr. krompir, testenine) in dati več poudarka na zelenjavi, solatah in podobno.

– večerja: manjše porcije kot do sedaj, manj OH, in predvsem nič več sladkarij po večerji – tu sem razmišljala, da bi ob kriznih trenutkih morda lahko zamenjala sladkarije s kakšno jabolko?

Vmesnih obrokov ponavadi nimam – mogoče kakšno sadje ali kreker…

Športne aktivnosti bom poskušala vzdrževati vsaj na zdajšnji ravni + sedaj ko bo lepše vreme bom poskušala več migat zunaj (tek, kolo).

To je to zaenkrat, jutri opravim prva merjenja in sporočim kako bo šlo 🙂 Srečno tudi vam, ostanite vztrajne, skupaj nam lahko uspe 😀

maiaS, no fino, da imava tako podobno situacijo in problem. 🙂 Lahko ena drugi pomagamo in se podpiramo. Super motivacijo imaš in res upam, da ti uspe. Začela si zelo dobro. A te lahko vprašam kako pa se prehranjuješ, glede na to, da ti je v prvem tednu uspelo shujšati skoraj cel kg? Da še jaz to poskusim 🙂 Jaz se ne morem iti nekih zelo rigoroznih diet, zaenkrat sem uvedla to, da se prehranjujem bolj zdravo (to pomeni čim več zelenjave, čim manj cvrtega in belega kruha in majoneze in vseh teh neumnosti), in pa več manjših obrokov dnevno – 4 do 5 obrokov. S sladkarijami hvalabogu nimam težav, jih tudi sicer zelo poredko jem, sokov pa itak sploh ne pijem. Moj največji problem so slani prigrizki, sendviči, bureki, pomfri in ipd!!! 🙂

Odvetnica in maiaS, hehe, doba je ta, vljudnostni jedec! Jaz sicer nisem, sem bolj custveni. V hrani utopim veselje, sreco, zalost, jezo, zivcnost in predvsem dolgcas. Za vljudnostno prehranjevanje imam sedaj se dober izgovor ‘joj ne smem, dojim, pa otroka zvija po tej hrani’, hehehehe 😀

Cvetačka, jaz se cisto strinjam s tabo, da sem trenutno nekje v prehranjevalnih vicah. Jutri (oz danes) bo ze lazje, bo tudi okolica bolj spodbudna, ampal zaceti je itak treba pri sebi.

Evo, jaz bom sedaj vsak dan se oglasila in porocala o prehrani. Ob petkih tehtanje in porocilo o napredku. Cilj za ta petek: pod 80kg. 🙂

Hujšam, pozdravljena.

Na hitrico par mojih pripomb – zjutraj magari pojej tisti svoj kos kruha, a poskrbi, da bo čim boljši kruh (ne iz bele moke) in namaz čim tanjši 🙂
Če ne moreš brez sladkarij, si sama peci pecivo, piškote, ovsene ploščice in podobno – tako boš vsaj pojedla nekaj iz kakovostnih sestavin, dala notri manj sladkorja, pa izdelki iz polnovredne moke so tudi mnogo bolj nasitni in ne moreš pojesti toliko kot piškotov iz trgovine.

Po večerji – zdaj je čas kivijev, mandarin, pomaranč – imajo malo kalorij. Mislim, da s tremi kiviji dobiš sto kalorij. Jabolko seveda ni slaba izbira, ampak mene preveč napihnejo. Kivi ima poleg tega tudi ugoden vpliv na prebavo. Sicer naj bi po nekih teorijah zvečer ne jedli sadja, ker čez noč gnije v želodcu, ampak jaz se na to ne oziroma, ker na čisto vse se ne moreš oziroma če bi se, bi bila sprejemljiva kvečjemu prana in nič drugega.

Zvečer se s čim zamoti – pred TV likaj, štrikaj, zlagaj perilo … skratka nekaj, kar ti bo zaposlilo roke. In pojdi prej spat 🙂

Dobro jutro vsem,
danes je post in bomo zelo pridne, kajne? 
Najprej odgovor Odvetnici: največ, kar sem v prejšnjem tednu naredila glede prehrane, je to, da sem ukinila nezdravo malico. Namreč, dopoldan sem pojedla kakšen pripravljen sendvič iz avtomata ali kupljen na črpalki. Sedaj si malico prinesem od doma: sadje, oreščke, kos polnozrnatega kruha, suho sadje…Ker nisem velik ljubitelj sadja, tega niti ne pojem veliko, sem kar hitro sita. Zraven spijem čaj ali kavo (grenko, brez mleka). Zajtrkujem med tednom ne, čez vikend pa sem prej pojedla dva pečena jajca, dve sveži žemlji z maslom in medom, salamo, sir. Zdaj pojem 1 kuhano jajce, kos polnozrnatega kruha, paradižnik ali pa recimo skodelico čokolešnika. Kosila med tednom nimam, večerja je v bistvu glavni obrok. Ta teden sem zmanjšala OH in povečala delež zelenjave. Tudi, če sem jedla testenine, jih nisem posipala z dvema žlicama parmezana in na krožnik sem si dala samo 1X. Če sem bila pred spanjem lačna, sem pojedla 2 koščka 70% čokolade, da nisem imela občutka, da stradam. Čez dan se potrudim, da spijem vsaj 1,5 litra vode. Sokov, gaziranih pijač-tega ne pijem, tudi nikoli nisem. Pri večerji kozarec rdečega vina ali piva. Pa še podatek, ki je zame zelo pomemben: tehtala sem se teden dni po menstruaciji, ko je telo najbolj »normalno«. Teden pred in med se mi zdi, da sem vsa napihnjena in otečena, kar se gotovo pozna tudi na tehtnici. Ne vem, če sem ti kaj pomagala, če te še kaj zanima, kar vprašaj.
Hujšam , dobrodošla! Mislim, da si postavila čisto realen cilj. Super je, da športaš, če še malenkost spremeniš prehrano, tako, kot si si zamislila, bi morala z lahkoto shujšati. Jaz se ne merim, ker tega niti ne znam, če pa tebi pomaga pa kar obdrži to navado. Srečno in javi se kaj, da podelimo izkušnje.
Pepi, nočna ptica, noč je za spanje . Kaj delaš sredi noči na netu? Glede prehrane so tukaj večje strokovnjakinje od mene, ti bodo z veseljem svetovale. Jaz ti polagam na srce nekaj drugega: zdaj, ko bodo dnevi daljši in sončni, čim več časa preživi z otročkom zunaj, na zraku. Podaljšaj sprehod, pojdi tudi na kakšen hrib (če je možno z vozičkom). Verjemi, vsa gospodinjska opravila bodo počakala. Največ, kar lahko storiš za otroka in tudi zase je to, da preživiš kvaliteten čas z njim.
Punce, lepo preživite ta sicer oblačen in deževen dan. Pa saj veste, sonce je v nas!

Jaz se pa nikakor ne morem znebiti te moje 8ke. Je bilo že prejšnji teden nekje 79,5, pa sem spet na 80,5 :(. Včasih imam občutek, da če pojem en 80g krof, da se zredim za 800g.

Vljudnostni jedec? To mi je pa super izraz. Pa žal tudi meni poznana situacija. Največji saboter moje zdrave prehrane je pa ravno moja mama. In, seveda vsa užaljena, če ne pojme dunajskega zrezka, belega riža. Zraven pa ona suha kot trlica, že preveč suha, jaz pa debela. Da mi še to pod nos vrže.