Heh, zanimive debate 🙂
Meni se večkrat dogaja, da me znanci potipajo, če bomo še kej zibali – prav bedno 🙂 Ja, pred otroci sem bila pač suhica, športnica, raven trebuh je bil moj zaščitni znak. Nimamo kaj, vse je z razlogom. In to, da moramo čez tole zdaj je velika šola. Veliko se bomo naučile o sebi, če bomo le hotele.

Se strinjam pravakava, lepo si povedala. Jesti ravno prav, ne pa se filati s čokolado ker nam nekaj manjka in smo v stresu. Hrana ni rešitev. Hrana je rešitev za lakoto, za nič drugega.

Radička bravo za mindset – nimamo časa se ukvarjati s hujšanjem in hrano, mi moramo živeti polno življenje, ne pa na pol!
Cimetka, takoj nehaj 🙂 saj ne da ne razumem, ampak vzami se kot projekt, kot telo “v delu”. Ne sekiraj se zaradi znank, one niso tvoje prijateljice in tudi ne smejo biti, če vidijo samo to kar je zunaj 😉

Moje dobre namene je te dni motil PMS. Lakota po sladkarijah, seveda. Upam, da me je že minilo.
Si pa želim, da bi šla mami polic s čokolado, torticami, kremastim pecivom s tako lahkoto kot grem mimo polic z recimo vinom, pivom, žganjem (alkohola namreč sploh ne pijem, ker ga ne maram).
Vau, Radička, to pa korajžno, da si upaš dati tabelo s težo na vidno mesto. Čestitam. Jaz si ne upam, ker imam take negativce okrog sebe (doma), da bi me požrli, če bi vedeli mojo pravo težo.
Cimetka, kako poznano. Tudi jaz se pogledam v ogledalo in se gnusim sama sebi. Vem, da imam zanič samopodobo. Da to še bolj omejuje hujšanje. Samo nekako ne morem sprejeti sama sebe. V bistvu sem imela tudi v vitki fazi nizko sampodobo, ampak sedaj je pa na psu. Delam tudi v tej smeri. Občudujem vse, ki kljub preveč kg, so pozitivci, polni veselja, energije. Občudovanja vredno.
V bistvu, ko rabim objem, družbo, jem čokolado. No en korak sem že naprej, vem zakaj se nažiram in včasih me to ustavi. Preden se spravim na hrano, se vprašam zakaj hočem jesti pa pogosto ugotovim, da mi manjka vse kaj drugega kot hrana. Včasih pomaga. Včasih pa preprosto še vedno požrem 20 dag čokolade ali pa dva kosa torte ali kaj takega.
Ja, veliko veliko dela moram še opraviti na sebi.

Ste kdaj slučajno gledale na TLC programu reality oddajo My big fat fabulous life? Če ne, dajte ali poiščite na netu kakšno oddajo. Prvo sem kar onemela ko sem to gledala. Oddajo snemajo od januarja 2015, glavna zvezda je neka 31letnica z imenom Whitney. In ima ca 170 kil na malo pod 160 cm višine. In … veselo pleše, vodi tečaj plesa za debele, pomaga navijačem v nekem športnem klubu, razmišlja kako naj upeca eno simpatijo, obiskuje fitnes … celo oddajo štosira in v oprijetih pajkicah vlači okoli svojo kilažo.

Zadeva je zanimiva predvsem (ali pa samo) z vidika gledanja človeka, ki deluje totalno nezakompleksano. Obleče se v nekakšno mega zadevo in se navdušeno vrti pred ogledalom. In razlaga, kako si je všeč. Lepo, grdo, ampak mojih 100 kilc na 176 višine se mi je naenkrat zdelo ….. oooo, saj ni tako hudo, no. Ja, vem, kakšna bedna tolažba …. ampak …. poskusite!! :)))

Radička, koliko si najmanj imela kg v odraslem življenju?

A me res to sprašuješ, fuj, kako zoprno vprašanje 🙂

OK, prav, bom povedala … najmanj sem imela pred poroko, stara sem bila 26 let in imela 62 kg. Sicer pa sem se vsa mlada leta do zanositve pri 28ih gibala med 64 in 67 kg. Kadar sem prišla do te meje, se je vklopil alarm, ukinile sladkarije, malo omejile količine … in kila, dve sta hitro zginili. Ker nisem bila športen mišičast tip, sem pri teh kilah zgledala vitko, to je pa tudi vse. O ja, se še spomnim, da nisem bila ravno srečna s svojim izgledom hahaha.

Tako, zdaj si me pa spravila v žalost 😉 Toliko let naprej in imam 100 kil. 100 kil. In se mi zdi, da se mi bo marija prikazala, če bi imela 85 kil …. Kako mi je to uspelo res …

Sonček jeeeeee! in jaz sem popolnoma prehlajena…
Upam, da ste ve zdrave!

Glede samopodobe, samo toliko na znanje zakaj se sama sebi gnusim?. Ja težko gledam sama sebe debelo, ker sem še 6 let nazaj imela zavidljivo postavo, (-25kg) se ukvarjala z športom, imela stabilno službo… nato je bilo naenkrat pufff in je šlo samo še navzdol z izgubo službe, psihičnimi pritiski nadrejenega, boleznijo, splavom, pridobljenimi kilami,… Tako zlahka izgubiš samopodobo in še kaj drugega. Hvala bogu mi je velik optimizem in vera v boljši jutri še ostala,…Samo še gradnja na samopodobi mi še manjka. Glede pripomb okolice sploh ne bom več govorila, ker se mi taki primitivci zamerijo v dno duše. O.K. dovolj o tem.

Radička tole punco na TLC sem jaz gledala že nekaj časa nazaj. Vem samo to da se je v kratkem času zredila zaradi policističnih jajčnikov ali nekaj podobnega nisem sigurna. Je pa prava energična bombica in ne dovoli, da bi jo kile ovirale. Ima pa neverjetno nabildano samozavest- tako v zdravi meri, če me razumete? In ja mojih 102 kg… mmm…če sem njo pogledala…moja misel je bila: Pa sej nisem tako hudo debela;)))

Še to: Glede hrane sem kar pridna in dejansko ne jem skoraj nič sladkega samo še gibat se moram začet bolj aktivno.

Hojla!
Jaz se počasi pobiram po bolezni, danes sem prvi dan iz postelje in na računalniku. Kako je svet lep! Hehe. Ko lahko malo pospraviš naokoli in ne samo jamraš v postelji in te vse boli že od ležanja.
Imela sem zanimivo izkušnjo teh par dni. Končno sem spet jedla, tako, kot mislim, da bi mogel človek jest. Torej, jedla sem, ko mi je pasalo in nehala, ko sem bila sita. In jedla sem kar m je pasalo…po dooolgem času mi je naprimer pasalo jabolko..Tako naravno se mi je vse skupaj zdelo, tako kot mora biti. Brez obremenjenosti. Telo mi je hitro povedalo kaj bi in kdaj imam dosti. Joj, ko bi en tak virusek dobila z vedno….ampak da bi deloval samo na hranjenje :-))) Ne bo šlo tako zlahka..je pa super, ker zdaj vem, kaj je moj cilj.
Tako sem jedla včasih, pred šestimi leti..zanimivo Cimetka, a ne? Imava podobne številke v igri (6 let in 25 kil). Mene so iz orbite vrgle zdravstvene težave otroka – ki zdaj ko gledam nazaj niso bile ogromne, ampak dovolj, da je bil zame velik stres. Potem pa se je nalagalo še v službi in nazaj več ni šlo. V zadnjem letu sem dala odpoved v službi in se posvetila čisto drugi karieri. Nisem še tam, ampak bom…kmalu. In tam želim bit fit.

Zadnje leto precej delam na sebi, veliko berem, pa ne tipične shujševalne knjige, ampak take s počasnim spreminjanjem življenjskega sloga. Naletela sem tudi na en podcast, ki mi je spremenil življenje – Psychology of Eating. Če ste dobre v angleščini poslušajte kdaj – tip, ki vse to vodi, je psiholog za področje prehrane in ima 1-urne seanse z dekleti, ki imajo take in drugačne težave in ne morejo shujšati, ali pa imajo težave s samopodobo. Res pozitivne zadeve. Tip obvlada, jaz sem vedno cel dan boljše volje, kadar ga poslušam in bolj samozavestna.
Res imamo občutek, da ko bomo pa shujšali, bo pa naša samo podoba na vrhuncu – včasih gre tako, ampak zelo redko. Tako, kot je modrinka rekla. Zato sem jaz začela na drugi strani. Delam na tem, da se počutim dobro v svojem telesu. Pa to ne pomeni, da stojim pred ogledalom in občudujem svoje šlaufe 🙂 Ampak včasih pa poiščem kak del, ki mi je všeč, ja. Bolj pav smislu, da počnem s svojim telesom tisto, kar mi dobro dene. Poenostavleno povedano – počnem take stvari, zaradi katrih sem vesela, da sploh imam svoje telo, da jih sploh lahko počnem – hodim v naravo, npr. grem na kolo stran od stresa, delam jogo ali stretching – potem se počutim veiko bolj. Tudi uredim se bolj, kot sem se prej, ker ve, da če se jaz dobro počutm, to tudi izžarevam. In ljudje to čutijo. In briga jih kolk kil mam 🙂 Tisti, ki pa me poznajo od prej in me čudno gledajo – tam mi je malo zoprno, ampak samo jaz vem zakaj sem tu kjer sem in naj si mislijo kar želijo. Itak je na splošno preveč “weight hate-a” in me tega ne bomo spremenile. Spremenimo lahko samo to, da se poskušamo ne sekirat, če je nekdo nestrpen do tistih bolj močnih ali pa je samo nevljuden.

In ja, tudi v meni je tisto suho, športno dekle, ki čaka na svoj čas. In vem, da bo enkrat prišel. Do takrat pa poskušam uživat na poti. Ni vsak dan lahko. “Journey informs the destination” – naj bo torej pot taka, kot želimo, da je cilj.

Lepo si to napisala, Stefka.
Zanimivo, očitno smo bile vse nekoč vitke sorte, potem se je nekaj zgodilo in puuuuuf naenkrat so priletele kile z orbite in obvisele na nas. In sedaj jih je treba sistematično otresti. Mogoče vrči na koga drugega? ha ha ha
Eh, punce …. tale vikend, katastrofa … imeli smo nek mega žur, ki me je totalno zabrisal ven iz začrtanih poti. Sem kar jezna. Ampak dobro, zadeva je mimo, vikend je mimo, danes že glodam jabolka in lupim mandarine in razmišljam o radiču s krompirjem 🙂 Dobro mi je delo, ker je doma sine komentiral, da se mi vidi, da sem shujšala. Hm, bi rekla, da gre za kombinacijo – ok, nekaj je učinek minus 5 kil ampak po mojem je bolj vidna pojačana samozavest v drži, obleki, hoji. Najbrž sem se prej vlačila okoli kot en knedl, he hehe.

Radička, “clean slate”, to pomeni pozabi včeraj, danes je nov dan! Na dolgi rok ni pomembno če pogrešimo, pomembno je, da smo hitro spet nazaj. Od enega slabega obroka se ne boš zredila…tako kot od ene sklede radiča ne boš shujšala 😉 pomembna je vztrajnost..

Mi imamo danes radič s krompirjev, evo 🙂

Jaz raje niti ne pomislim, kaj bi se zgodilo z mano, če bi en vikend krokala s hrano. Po mojem bi me morali priti z žerjavom iskat, glede na to, da se očitno zaužite kalorije pri meni pomnožijo z vsaj pet.
Mah.

Tudi pri meni so se kg nabrali skupaj s psihično obremenitvijo. Ki žal še ni minila, vseeno pa se skušam bojevati vsaj proti maščobi.

A ima mogoče katera od vas tudi težave s policistični jajčniki? Kaj pa ščitnico, hipotirozo?

Oj, živjo!
Ja, glede kršitev …. seveda, en žur z izdatno hranco pa še alkom ni drama. A kaj ko prideš domov s polno zavitki piškotov in ostankov torte z žura, in potem ….. no saj veste. Ampak, ja, to je mimo. Včeraj sem imela pasje deloven leteč dan, komaj po osmi sem lahko pomislila nase. In sem šla na kolo, gledala en film s Hopkinsom, vrtela bicikel 40 minut, potem pa trebušnjaki, vaje za noge, roke itn itn. Skupaj mi vse pobere eno uro. In ja, ne vem kako se je film končal 🙂 Mogoče bom morala raztegniti telovadbo, ker imam sedaj že nekaj filmov z neznanim koncem, ha ha ha.
Tako, za mano so trije meseci kao hujšanja. Statistika – minus 5 kil. S tem tempom bom tam blizu 80ih mogoče vitka…. No, v svoj zagovor pa naj rečem, da je bilo obdobje porabljeno za razčiščevanje stvari v glavi, za uvedbo redne rekreacije, za omejitev miselnosti “saj je vseeno”, za ustavitev trenda debeljenja (v katerem sem bila). Sedaj sem okoli 100 kil. Prvi vidni cilj mi je 98 kil, naprej se ne upam sploh pogledat.

V teh treh mesecih sem se šla neke vrste trimesečno ločevalno dieto, z veliko prirejanja in odstopanja. Sedaj spreminjam način prehranjevanja. Za zajtrk še vedno sadje, to mi odgovarja. A kosilo bo po novem v službi, ob cca 2h (prej doma ob 5h ali kasneje). Doma potem kakšno jabolko. Po telovadbi pa večerja (radič :)). Jesti mislim v teh zdravih smernicah priprave in izbire prehrane. Še vedno sem v dvomih, ali naj ločujem meso in krompir/testenine ali ne. zaenkrat jih ne bom. Bodo pa moja kosila ena (vedno ista) posodica in to je to. Ker najbrž so ravno količine tiste, ki so najbolj rušilne.

Upam, punce, da ste tudi ve polne želje in volje, da vržete kile stran. Moja pot bo doooolga, družbe bom več kot vesela 🙂 Včasih pomislim, kako bi bilo, ko bi bila vitka … zadnjič sem slučajno vidla svojo fotko iz suhih časov. Ahhhhhhh ahhhhhh. Punce, a veste kako dobro sem zgledala :)))))))))))

Lep dan in teden vam želim!

PS: Najavljam, da ko pride regrat v te kraje, bom spremenila ime, he he.

Modrinka, v mladih letih sem imela težave s ščitnico, med nosečnostjo sem tudi jemala dodatne hormone. Sedaj mislim, da nimam težav. Je pa to tempirana bomba, seveda.

Hehe, Radička, si me nasmejala. Kar tako naprej! Super, da si imela 3 mesece “razčiševanja” in super, da ti je vseeno uspelo izgubit 5 kil! Bravo!
Veš kako jaz pravim glede ločevanja..in vseh ukrepov na splošno. Zdaj imaš 100 kil in če bi začela vse idealno jest (količine, razmerja, timing) in bi se noro športala in bi seveda shujšala. Ampak zakonitost hujšanja je, da se počasi ustavlja. Potrebno je dodat kak ukrep. Kaj boš potem? Moj predlog je, da naredi toliko sprememb, da se malo pozna in izgubljaš. Ni treba da so preveč rigorozni ukrepi, ker boš teżko stopnjevala. Že veš kakšen bi bil moj predlog glede ločevanja? 🙂
Lep dan vsem borkam!
Jaz sem na -2, jeeej

Javljam se tukaj upam da sem prav prišla…Jaz sedaj že 4 teden jem za zajtrk sadje(banano,oranže,mandarine,ananas,kivi,jabolko,rdečo pomarančo)Pijem samo vodo samo dva litra poskušam usvarjat ritem da mi uspe na vsaj 3litre.Za kosilo pa mešane solate včasih z piščančjim mesom,omlete z jajci in šparglji,mešane solate.večerja pa mi je kriza ker ko pridem domov kar vidim nek kruh pa klobase…pa kekse..pa kr nekaj vglavnem..kot da mi čez dan uspe zvečr pa neki klik nebom sita če to ne zmečem v sebe..groza no..Danes začnem s sobnim kolesom koliko priporočate ena ura?Koliko kcal naj izgubim?Kako si naj merim koliko kalorij pojem na dan???Starost 27let,kg 94,višina 164cm. Želja priti na 60kg.In to morem dosečt.Shujšala nisem še nič..Malo se bojle počutim do večera ker jem tako hrano..Zvečer pa če pojem kaj prepovedanega sem tako napihnjena da je groza..Trebuh me boli komaj sedim težko zaspim…Zanima me količina hrane ki naj bi jo v enem obroku pojedla.Kaj je boljše 3 ali 4 obroki?

Živjo, Fit, fino ime si si nadela 🙂 Torej, ne vem če sem kompetentna, da ti pametujem, ker če bi obvladala prehrano najbrž ne bi bila na tem forumu ;)))) A vseeno moje mnenje:
1. Po mojem premalo ješ čez dan. In zato sledi večerna kriza kriz. Sej, veš, večini se ni problem držat pravil in omejitev vseh sort …čez dan … a večer, ko se vse umiri in ko imata telo in glava možnost konkretno protestirati … ja, tu se lomijo shujševalne, pa dobri načrti in želje. Zato mislim, da malo več jej čez dan.
2. Sobno kolo: prvo pravilo – zraven glej tv ali poslušaj glasbo, če ne bo dolgčas. Drugače pa upoštevaj splošno pravilo, ki pravi – začni zlagoma. Ne pretiravaj, ker veš do česa bo prišlo? Zgubila boš veselje. In neizbežno nehala kolesarit. Zato ne prehitevaj! Pojdi na kolo, odkolesari mogoče 20 minut. Naslednjič 30. In potem do recimo 45 minut. Začni na nižjih stopnjah, 5 do 10 minut, potem povečaj. Pa potem spet. Lahko pa se greš intervalni trening – voziš nekako umirjeno, potem 2 minuti šus, da lije s tebe, nato spet umirjeno, in tako menjaš. Aja, kalorije, kilometri itn, … to je statistika. Seveda jo spremljaj, ampak informativno, zato da vidiš, kako ti kondicija raste. Aja, pa spremljaj utrip. Baje se učinkovito kurijo kalorije na nizkem utripu, jaz gledam, da mi ne prebije 120. A tu so teorije tudi različne. Še v info – jaz v 40 minutah pokurim cca 220 do 250 kalorij. Moj mož pa 300. V fitnesu na orbitreku pa sem v 45 minutah pokurila preko 400 kalorij, če se prav spomnim. Še nekaj, telovadi cca 4 – 5x tedensko, ni treba vsak dan.
3. Druga rekreacija: Saj veš, kolo je v bistvu kardio vaja. Za vzdržljivost, za srce, za švicanje. Podobno npr teku, hitri hoji ipd. Ni pa za moč, za mišice, za oblikovanje telesa (razen če boš vozila na max stopnji, da ti bodo skoraj noge odpadle – a tu pozor, ja, noge bodo delale …. kaj pa roke? trup? rit? … v skrajnem primeru boš imela mišičaste noge to je pa to, no karikiram) In zato ti svetujem, zlezi na bicikel pa kakšno serijo na tvju poglej, vedno se lepo prešvicaj, potem pa na penco na tla pa vaje. Prvo stoje predkloni, kroćenje bokov ipd. Potem na tla pa trebušnjaki, vaje za rit, ipd. S tem se bodo prebudile tvoje mišice :)) Pa še nekaj, bolj gibljiva boš. In spet pazi – ne pretiravaj. Delaj serije po npr. 8x. Prvo eno. Mogoče naslednjič dve. Enkrat mi je en osebni trener rekel, da je res glavno in bistveno, da ljudje ne trpijo ko telovadijo. Da uživajo. Zato je treba zbrati pravi šport. brez veze je vztrjat v enem, kjer samo izgovore iščeš, zakaj pa danes ne …
4. Koliko kalorij poješ? A te res zanima …..’ Ne vem, ta meotda štetja kalorij je že malo mimo, saj veš. Drži se osnovnih smernic zdrave prehrane in to je to.
5. Želiš shujšati 34 kil. Manjka en bistven podatek. V kakšnem času? Glej, iskreno ti rečem – če boš hitela, če boš nestrpna, če ne boš v glavi razčistila, če boš samo neke solatke žvečila … o ja, shujšala boš, mogoče 10 kil, mogoče 20. A vse bo nazaj prišlo. In boš ena od mnogih, ki CELO ŽIVLJENJE hujšajo. In so nesrečne. In začenjajo, obupavajo, .. leta pa tečejo. Škoda, da nimam vklopljene kamere, bi ti rekla – poglej mene. Tako to je. Sedaj UPAM, da me je pamet srečala. In ne, se mi ne mudi. Naj se tudi tebi ne. Vzemi si to kot projekt min 2 let ali več. Še en prepričljiv razlog je za to. Oja, v tebi se skriva vitko dekle, a jebentiš, če boš v nekaj mesecih skopnela na 60 kil, bo to dekle prekrito z odvečno kožo kot kakšen shar pei …. 😉
5. Sprašuješ kaj je bolje, 3 ali 4 obroki. Ej, ne vem. Različne teorije so, saj veš. Eni prisegajo na 5 obrokov. Meni je to preveč, potem stalno razmišljam o hrani in nekaj meljem. Meni so 3 dovolj.

O smo že na drugi strani.
Živjo Punce!

Fit dobrodošla! Jaz ti ne bom prav nič pisala, ker ti je Radička super razložila zadeve! Le to ti želim, da vztrajaj in hujšaj zares počasi, ter se veseli vsakega kilograma posebej.

Evo jaz sem ta teden prišla pod 102kg- končno. lezem počasi dol, a glavno je da lezem dol. Konec koncev v mesecu in pol, 3,5 kg ni tako slab izkupiček, sploh, ker sem trenutno res v hudem stresu. Ma sem kar ponosna.
Glede moje prehrane: vsak dan pojem še kaj sladkega, a je to košček temne čokolade, žlička medu, en keks..
Zaenkrat toliko od mene… se beremo…

Cimetka, si kaj koristnega zvedla v tisti tv oddaji, ki jo menjaš?

Ojla!

Ja Radička kar nekaj koristnih informacij je bilo v tej oddaji.
Npr. o tem koliko kalorij lahko izgubimo že vsakodnevnimi opravili (nakup, pospravljanje, sedenje, običajna hoja).
v bistvu je en gospod delal raziskavo in je prvo jutro pojedel res konkreten zajtrk, čez štiri ure je šel na odvzem krvi in je le ta pokazala, veliko maščobe v sami krvi. Nato je naslednje jutro naredil isto- šel na konkreten zajtrk z to razliko, da je prejšnji dan hodil več kot eno uro. Nato je spet dal kri in po štirih urah je bilo veliko manj maščobe v krvi kakor prejšnji dan. Ta maščoba je šla v mišice, med tem ko tista maščoba prejšnji dan se je pretvarjala v maščobo (ali po domače povedano špeh).
Nato je en mesec vsak dan 3 minute vozil kolo na polno kolikor se je dalo, še prej je izmeril toleranco na sladkor v krvi. No po enem mesecu se je ta (toleranca oz. občutljivost ali kakorkoli) zmanjšala za 23% ni pa z tem nikakor povečal svoje vzdržljivosti, to lahko povečaš le z “športanjem”.
Nekako tako no..
V glavnem zanimiva oddaja in jo moram pogledat še enkrat, ker je bila res zanimiva.

lep dan vsem!!!

Razmišljam, kako grenko mi je bilo spoznanje, da ne obstaja ena resnica, ena in edina prva pot tako glede prave prehrane, uspešnega hujšanja, rekreiranja. Ja, otročje. A več ko prebiraš, bolj si zmeden, ja, več kot veš, bolj veš, kako malo veš 🙂 Eni štejejo kalorije, drugi prisegajo na ločevanje in glikemični indeks, …trije obroki, pet obrokov …. zvečer jesti ne jesti kaj jesti…. pa športanje, tu je dilem kolikor hočeš. Lahkotne aerobne vaje da praktično ne zašvicaš ampak vrtiš kolo kot kakšen hrček …. ali crkavanje na napravah pod vodstvo osebnega trenerja, .. ali nekakšna kombinacija, a kakšna ….
Ni kej, vsak mora očitno najti nekaj zase. In verjeti v nekaj. Sama ugotavljam, da imam očitno po vseh teh letih totalno zriban sistem presnove ipd. Pogovor z mojim telesom glede prehrane/hujšanja je čisto neuspešen, ne razume, ne sliši, ne dojame, ne sodeluje. Predvsem očitno ne verjame in ne zaupa…. Pri rekreaciji je bolje, sva bolj na liniji 🙂
OK, ta komentar je kr neki, lahko ga preskočite :))