Hujšanje, tokrat zares (…) 2016
Pozdravček še tukaj!
Radička živjo! In Bravo! Odlično ti gre. Sem se odločila oglasit tukaj, ker vidim, da omenjaš odvečno kožo. Me je kar stisnilo, ker sem pred kratkim ugotovila, da imam tudi jaz blokado tukaj. Da se bojim tega in da me to dejansko ovira pri hujšanju. Ampak (razumsko) ti povem, da ni za skrbet. Hitrost hujšanja baje dokazano nima veliko pri tem. Bolj ima čas… Če recimo izgubiš 20 kg v pol leta ali v 1 letu, bo koža po 1 letu približno enaka v obeh primerih. Koža gre nazaj, tudi pri hitrem hujšanju, pri počasnem pač to bolj sovpada, če me razumeš kaj hočem povedat. Skratka odvečna koža je odvisna bolj od števila izgubljenih kg, genetike, starosti in malo od nege. Imamo kar imamo in težko bistveno vplivamo. Tako da kar mirno v boj s kilogrami, ker je še toliko drugi prednosti, če imamo 10, 20, 30 kg manj, da je koža res zadnja stvar…
Skratka, lepo te je brat. In ostale seveda tudi. Ampak radička je odprla tole temo in na začetku smo bile kar “glasne”. Zdaj smo pa nekatere glasne in gremo počasi, druge so pa tiho in jim gre odlično ;-)))) Čestitke!
Živjo!
Pravakava, nos da bi si odgriznila, a :))))))))))))) Saj ne bo treba, sigurno ne.
Stefka, hja, veliko sem brala glede te kože, večinoma nasvetov kaj narediti POTEM. Jaz gledam pa že vnaprej. Ne vem kaj je res ….. po 14 kg minusa je koža zaenkrat povsem ok. Sedaj se mažem še z neko kremo za učvrstitev kože, pa grem se suho masažo z neko grobo rokavico, mogoče/baje pomaga. Pa telovadim, seveda. Pijem vodo. … no bomo videli. Če gledate TLC in primere 300 kilašev, ki shujšajo in ostanejo s kilometri kože, ja, človek postane preplašen.
Je pa že tako fino, ker se mi dejansko pozna. Dajem ožit oblačila. Enih kratkih hlač pa si nisem, zanalašč, ker je tako fin občutek ker plešejo okoli mene :)))) In seveda, eno pride z drugim. Sedaj dajem na splošno več poudarka na svojem videzu …. makeup, frizura, obrvi, itn itn …… si nisem prej mislila koliko časa se da porabit da si kao urejen ….
Vsem želim veliko veliko volje in vztrajnosti!
Ne vem kdaj smo padli v skoraj sredino septembra. Nove zadolžitve v službi, začetek šolskega leta in je čas dobesedno zletel. Kakšen dan se niti ne spomnim, kdaj in kaj sem utegnila jesti, zvečer zaspim še pred uvodno špico Odmevov. Občasno malo pokukam sem gor, na hitro preberem in vam v mislim ploskam. Ne bi se mogla bolj strinjati z zapisi pravekave, vem da se ponavljam, ampak ona je res pravi guru, včasih kakšen njen post preberem samo zato, da spet dobim voljo in ne padem v kruh-pršut-sir-olive-vino zgodbo. Povrhu vsega me tole naravnost fantastično poletno vreme še vedno drži v lenobnosti, v varljivem občutku lahkotnosti. Pa bo vse prekmalu treba v jesensko garderobo in mene rahlo stiska. Pogumno tudi malo gledam za obliko telovadbe, ki bi mi ustrezala. Zaenkrat samo gledam, prave odločitve pa kar ni. Kakšen nasvet morda? S katero vadbo ste ve najbolj zadovoljne? Da bi telovadila doma, mi nekako ne gre, nimam prave discipline. Nekaj pa bo nujno treba, me tudi hrbtenica resno opozarja, da se moram premaknit.
Uživajte v teh res lepih dnevih, ki nas tako velikodušno razvajajo.
Zdajle malo preveri po bližnjih fitnesih, na jesen imajo marsikje dneve odprtih vrat. Pojdi pogledat na kako vadbo, kako je. Samo stopiti moraš skozi vrata, pa bo. Dokler ne sprobaš več programov, ne moreš vedeti, kaj bi ti bilo fajn.
Je pa super, da ne hodiš samo na tiste, ki so ti fajn, ampak tudi na kake malo manj prijetne, ki pa so zato koristni 🙂
Jaz obiskujem skupinske vadbe na fitnesu, mogoče bom počasi začela hodit tudi na naprave, da bom delala bolj načrtno, ampak se bolj vidim na telovadbah. Praktično karkoli boš začela, bo dobro tudi za hrbtenico, sploh na začetku. Pa ramenski obroč …
Zdravo. Po dolgem času se spet malo javljam. Čas tako hitro teče, da ne dohajam več. Sem vas spremljala in vas redno brala. Čestitam vsem za vaš napredek in seveda za vašo vztrajnost. Ko mi je padala motivacija sem prišla na forum in vas brala, da je motivacija prišla nazaj, tako da hvala vam da ste, da se/ me spodbujate s posti ki jih objavite. In da se še malo pohvalim naj povem da mi je uspelo priti pod 80 kg. No zdaj sem že na 78,5 kg. Vesela zelo.
Pridne bodite še naprej in upam da se boste še naprej oglasale. Upam da kmalu spet objavim padec kakšnega kg. Do takrat še pa beremo. Caw
Pozdravljene!
Se me še spomnite?
Po moje bolj slabo, ker me že toliko časa ni bilo tu gor.
Ste bolj ko ne pridne vse- lepo:) Sem vas občasno prišla malo prebrat sem gor.
Moje stanje je trenutno z eno besedo grozno. Od aprila sem se zredila za 5kg, torej je na tehtnici spet tromestna številka:( Nato sem v poletju izgubila še službo, kar me je precej potolklo- posledično dobila želodčne težave, ki so se začele kak mesec dni nazaj. V glavnem sem vsa podrta, telesno in duševno.
Sedaj se počasi postavljam skupaj, ampak res počasi. Pustila bom času čas in bomo videli…Prijateljica me je pripravila zopet do teka, ki sem ga res pogrešala ,ampak nisem imela volje zanj. Torej začenjam mojo zgodbo hujšanja nekako na novo.
Začenjam z žalostnimi, groznimi, in še kaj 100 kilogrami in ne bom pisala, da zdaj mi bo pa uspelo, da zdaj je pa tega dovolj, NE nima smisla, kar bo pač bo…
Poskušala se bom malo bolj pogosto javljati sem gor…Lepo nedeljo vam želim in privoščite si kak sprehod po skoraj jesenskem prekrasnem gozdu..
Se beremo…
Cimetka, žal mi je da slišim slabe novice. Težke stvari so te doletele, a upam da najdeš moč in se postaviš nazaj na noge. Vem kako zgleda ko se izpiše tri mestna številka, poznam občutke ki te ob tem spreletijo in obupanost ki jo občutiš ob pogledu na tehtnico.
res držim pesti zate, da spet nadaljuješ, ker ti je šlo tako dobro. Le piši nam, bomo vesele, pa četudi samo malo potarnaš.
vso srečo! In dobrodošla nazaj.
Pozdravljene!!
Cimetka dobrodošla nazaj! Seveda se te spomnimo 😉 In smo vesele, da si nazaj. Piši čimvečkrat, sploh kardar boš brez volje, takrat je najtežje pisat, ampak najbolj zaleže.
Počasi, korak po koraku, dan po dan…samo tako pridemo do cilja. Mene so prehudi plani in časovne omeijtve ponavadi stale uspeha…
Smo s tabo, itak te razumemo verjetno vse 😉
Dobro jutro!
Hvala punce za razumevajoče besede, res ste fajn družba.
Prejšnji teden sem praznovala rojstni dan in posledično je bilo mnogo piškotov, torte,… v glavnem sladkega za pojest, ni šlo drugače;)
Ja staram se moje kile pa še vedno visijo na meni in nekako begam v začaranem krogu…10kg dol, 5kg gor…sploh nimam volje, da bi se borila. Zavedam se, da je vse skup povezano, psiha- apetit-hrana. Ampak boriti se proti temu oziroma imeti voljo, gledati pozitivno na vse je pa peklensko težko.
Tehtanje sem kar opustila, ker je vseeno če ne vidim tiste abnormalne cifre na vagi, me čisto ujezi.
Vztrajam pa z tekom in mi je super, ker se fajn prepotim pa še družbo imam. Grem z počasnimi, polžjimi koraki naprej, mogoče bo kmalu bolje…
Uživajte….
Cimetka ti se le oglašaj. In drži se teka, kot je razbrati te drži pokonci!
Stehtaj se pa en dan ko boš imela dober občutek, ko bo hrana vsaj par dni zaporedoma odmerjena v mejah normal. Takrat stopi na tehtnico in si postavi nov cilj. Nikar ne obupaj, v izgubo 10kg si vložila ogromno truda, ne zapravi jih prelahko!
Kot praviš korak po korak! Mi smo s tabo!
Koliko pa pretečeš običajno če smem vprašat? Mene je tudi prijelo da bi začela s tekom, pa sem zadnjič v zelo počasnem tempu kak 1,5 km med sprehodom uspela pretečt… sicer pa hodim dobrih 5km hitre hoje. Tudi mene vedno znova preseneti kako dobro se počutim ko se vrnem domov, pa tudi vmes 🙂
Ojla!
Matruška pretečem tam nekje 4km. Ja počutje je pa po teku super, navkljub mojim xl kilam. najbolj mi je zanimivo, ko mi kolegica jamra, da se je zredila za 3 kile in to je zanjo katastrofalno, men je pa kar smešno, čeprav vem, da je zanjo znebit se 3kg tudi težko.
Saj tudi hoja je super za kile in fino se razgibaš.
Tole indijansko poletje je krasno, treba ga je izkoristit na polno…
Živjo!
12 mesecev je okoli, minus 17 kil, ITM 28,4. Z istim tempom, torej počasi, grem naprej. Do meje moje normalne teže mi manjka še 12 kil. Rada bi zbila dol vsaj 8 kil, kar mi zna uspeti do polletja.
Razlike so sedaj že kar lepo vidne 🙂
Lep pozdrav vsem, želim vam veliko potrpežljivosti, vztrajnosti!
Radička, v bistvu enajst mesecev, sem šla prav prebrat tvoj prvi prispevek. In si bila za uvod pripravljena “kupiti” tudi samo 15 kg manj.
Super, vesela sem, da si se oglasila.
Mi bomo danes jedli endivijo s krompirjem, smo pa vmes imeli tudi radič in se vedno nate spomnim. Ma ful je dobra ta kombinacija, res (čeprav dietetiki pravijo, da je krompir plus solata strogo prepovedano).
Evo, jaz sem si za prednovoletno zaobljubo dala 57 kg do novega leta, danes zjutraj je bilo 57,8. Glede na to, da zaradi gomile dela nimam časa neki ful migat in da res precej otekam, sem kar zadovoljna.
Pravakava, haha, a resno? 15 kil minusa se mi je sigurno takrat zdela totalna utopija. In v bistvu ne vem sploh od kod mi ta potrpežljivost. Ker za to je šlo. Dan za dnem, počasi. Včasih so mi kile stale dva, tri tedne. Potem puf, kilca. Pa spet čakamo …
Pravakava, ti si na 57? O mamamia!!!!!!!!! Suhica mala. Kaj če bi vseeno kej pojedla? :)))))))