Živjo punce!
Po 2 mesecih se ponovno oglašam, je bilo toliko vsega, da sploh nisem imela časa pisat. Končno sem prišla pod 80, danes sem se vagala in imam točno 79 kil. Začela sem 1.4 z 95 kilam.
lep dan vsem 🙂

Punce bravo! Nimam kaj drugega rečt, pridne ste in lepo je brati kako napredujete!
Radička, lepo da si se spet javila. Jaz sem tudi pridna…migam vsak dan in to postaja nekaj naravnega, super se počutim!

pozdravljene.

Oglašam se prvič, z željo enako vsem vam, ki pišete ali pa le prebirate te objave, torej izgubiti kilograme… Par dni sem pasla firbec, iskala motivacijo na različnih forumih in danes odkrila tole temo, ki jo je odprla Radička. Všeč mi je, ker so vsi vaši komentarji res prijetni, vzpodbudni in pozitivni in kapo dol vsem, ki ste se odločile za spremembo in vam to tudi uspeva!!! Sicer je že dober mesec od zadnje objave, pa vseeno ne grem odpirat nove teme, ker je tu res marsikaj dobrega napisano in upam, da sprožim nov val sobork, ki bi se mi želele pridružiti in spodbudim ˝ta izkušene˝, da se spet kaj javijo…

Danes je moj 12 dan ko sem se odločila, da spremenim prehrano in naredim nekaj zase. Štartala sem z 90,7 kg pri 162 cm in obsegom trebuha 106 cm. Sicer športnica, res aktivna športnica (nikoli prav suha), ki se je v svojih (normalnih) 67 kg počutila super, potem pa je prišla prva nosečnost, in nato še druga, in BUM na dan poroda 102 kg. Pri enemu zadnjih pregledov pri G. ko je moja teža prvič prešla tromestno število, sem se zjokala…in to kljub temu, da sem vedela že prej, da se bo to zgodilo, in se psihično pripravljala na to, saj sem v drugo nosečnost štartala iz 87 kilogramov… tisti dan sem si obljubila, da takoj ko si povrnem moči začnem pisati novo obdobje… no trajalo je štiri mesece, in zdaj se mi zdi pravi čas, da res začnem!

Kako grozno je biti debel! Na morju se mi je rit dobesedno zatikala ob stranice stola! Med stegni imam odrgnine, da o tem da mi spodnjice XXL segajo do polovice riti sploh ne govorim! Najboljše pa je, ko mi med igranjem tenisa ploskajo, pa ne gledalci, ampak moja lastna stegna, grrrr, in samo molim, da oseba na drugi strani ni slišala tega 😉 DOVOLJ IMAM! Nikoli se nisem zavedala kakšne težave pestijo močnejše, no zdaj vem, in si mislim pa zakaj bi to trpela? Hočem nazaj svoje telo, no vsaj približno takšnega (podzavestno še vedno mislim, da ga imam, dokler ne zagledam fotk iz morja in se streznim)…

CILJ: da ugledam na tehtnici spredaj šestico!
Časovno se pa ne bom opredelila, vem samo to da sem pripravljena potrpežljivo čakati na majhne uspehe, raje kot stradati ali pa se pretirano odrekati določeni vrsti hrane. Nekje do marca 2017 bi rada izgubila 15 kg, torej v pol leta, potem pa še 5-10 kg v naslednjem letu. Meni se zdi to realno, kaj menite?
Zaenkrat sem zmanjšala količino hrane in precej oklestila sladke pijače ter bel kruh in dodala obrokom več sveže zelenjave. Zdaj je zelenjave na pretek in je tako vedno pri roki kak paradiznik ali paprika kot priloga… Jem vse, že poprej nisem jedla sladkarij, tako da vsaj ena stvar s katero se ne rabim boriti. Jem ko sem lačna (včasih so to trije obroki, včasih pa šest) in se kolikor je le mogoče držim načela, da se nikoli ne napokam do onemoglosti. Če sem res lačna (se mi je zgodilo že dvakrat do zdaj) pač pojem nekoliko več, ravno toliko da sem zadovoljna in mi ne kruli več, vendar daleč od tega, kar sem počela poprej, ko sem bila sposobna zbasat pol salame v enem večeru, pa še malo popečenega sira z majonezo zraven… Od športanja pa zaenkrat igram tenis 3x na teden po eno uro, namen pa imam dodati še sprehode v hitrem tempu (45 min) in sčasoma tudi kak klanec in tek (ampak to šele ko izgubim nekaj teže).

Tehtala sem se po 9 dneh in je bilo -0,7 kg. Nekaj pa je, sem si rekla, očitno sem naredila vsaj kak pravilen korak, ker sicer se mi teža ni spreminjala zadnje 3 mesece. Tako da zaenkrat bom sledila zgoraj napisanemu, da dobim nek občutek, do kakšnega napredka pridem s tem načinom, ki ni prestrog do mene in bi ga lahko držala forever, če se bo pa ustavilo, bom pa dodala še kakšno spremembo itd…

Dejmo punce, akcija! Je katera z mano? Bi katera začela na novo? PLS naj vsaj ena odgovori 😉
Kako napredujete ostale? Ste še na pravi poti? Želim vam mnogo volje in uspeha!

Res se mi zdi, da je lažje, ko lahko prebiraš o povsem enakih težavah, da veš da nisi edini, in da lahko nekomu zaupam svojo težo, ki je bila sicer do zdaj vojna tajna… hvala vam. držite se punce in lp.

Matruška, pozdravljena!
Itak sem se imela namen javit, pa naj izkoristim priložnost in te prva pozdravim. Sem ena od starih bork v tej temi, prvič sem se oglasila v začetku februarja, vztrajala do poletja, potem pa smo si vse vzele malo pavze. Tiste najbolj pridne se sicer javljajo v drugi temi, jih občasno berem, javljam se pa ne.
Odločitev za forum je gotovo ena najboljših, kar si jih sprejela, če misliš resno hujšati. Tukaj boš dobila vzpodbudo, pohvalo, tolažbo, nasvet, čestitke, rame, na katerih boš lahko jokala, ko ti ne bo šlo vse po planu. Tukaj punce razumejo vse: da se včasih ne da upreti skušnjavi, razumejo, da imaš slab dan, kaj dan, cel mesec je lahko slab; pa te vedno vzamejo nazaj, ti pomagajo, da spet stopiš na pravo pot in te porinejo naprej.
Ne vem, kaj ti naj rečem za začetek. Mogoče samo to, da vztrajaj. Vsak dan naredi nekaj dobrega zase. Če ne drugega, zamenjaj barvo šminke. Reci si, da boš čokolado pojedla jutri. Če ti bo še kaj do nje. Ne pozabi se nagraditi za uspeh. Saj na začetku ga verjetno ne bo nihče opazil, pa bo ravno zaradi tega samo tvoj in zato vreden nagrade.
Če si brala zapise v temi, potem veš, da imam tudi jaz dolg. Nekako sem upala, da bom sklestila še teh nekaj kilogramov, ki so mi ostali. No, nisem jih. Tudi glede rekreacije se ne morem ravno nekaj hvalit. Hodim še vedno veliko, tako vzdržujem minimalno kondicijo, kar nekaj ur tenisa se je nabralo (pa bi lahko bilo več), imela sem namen kupiti kolo, pa ga nisem, tudi plavala sem precej manj, kot sem načrtovala. In tako sem spet tukaj, v teh zadnjih izdihljajih poletja, ko se počasi že delajo načrti za novo obdobje. Pa saj to je dobro. Imeti načrte.
Upam, da se bodo »moje« punce kaj oglasile. Pravakava je sicer tu nekje, pred njo se zaradi slabe vesti malo skrivam, pa za odvetnico sem držala pesti, upam, da ji je šlo vse po planu kar se tiče študija. Cimetka, Štefka, krena89, čistresna…Kje ste, stare sablje?

Hvala MaiaS za dobrodoslico. Sploh se mi dopade ker berem, da tudi ti rada igras tenis 🙂

No evo, pa je se en dan skoraj mimo 😉 kar uspešen bi rekla. Sicer so za zajtrk padli kosmici z koscki mlecne cokolade, pa nic zato, sem pa naslednje obroke imela cisto ok, zelenjavno juho z svezim paradiznikom in pa malo posebno musako (ovhrot namesto krompirja). Ker sem bila lacna sem jo pojedla malo vec kot bi se od cloveka, ki zeli shujsati pricakovalo, pa zdaj ko je vecer nisem pretirano lacna na ta racun… in pa seveda odigrala partijo tenisa 🙂

Joj kako pase napisat te stvari. Res. Ker tako kot si rekla maiaS, od zacetka gre tako pocasi, pol kg se seveda ne opazi z aviona, in je super da se lahko tu gor pohvalis, da si imel ok dan.

Cez dva dni pa tehtanje… javim …. tako rada bi se ze stehtala, po drugi strani pa je prisoten strah, kaj ce ni slo nic dol… ah, bom pocakala na 14 dan.
Lp

Juhuhu 🙂 Tehtnica je danes pokazala 87,7 kg. Torej točno tri manj kot sem jih imela pred 14 dnevi. Najprej se mi je seveda prikradel velik nasmešek, a mi ne da miru vprašanje ali ni to morda celo nekoliko prehitra izguba za dva tedna. No saj se bo v naslednjih dveh tednih verjetno pokazala realna slika in se bo malo upočasnilo. Pričakovala sem max 2 kg manj, glede na to, da nisem nobene hrane črtala iz jedilnika, ampak samo zmanjšala količine, in kadar sem bila dve uri po obroku soet lačna sem pač spet jedla. Res pa se nisem napokala nikoli. In v zadnjih dnevih sem parkrat namesto kruha grizljala Crispije. Res je tudi da sem vceraj zaradi nepricakovanih zadev izpustila vecerjo, večerja pa je postalo eno veliko pivo ;), kljub temu da sem cutila malo lakote in je bila na ta račun tehtnica še dodatno prijaznejša do mene… in pa seveda spet je padla urca tenisa.
kakorkoli vsesela sem uspeha in nadaljujem po zastavljenemu planu. Tehtam se ponovno čez teden dni in javim.
Ima morda katera kakšno dobro idejo kaj jesti za večerjo? To mi dela največje težave, jaz bi namreč k vsaki zadevi rada stlačila še kos kruha, vedar sem si nekako zadala, da si ga privoščim za jutranji obrok (npr. današnji zajtrk: jogurt 1 dcl, banana ter manjsi kos kruha z maslom in medom), zvečer pa se ga izognem.

Nisem vedela, da sem tak zmaj 🙂

Dobre navade se splača ohranjat. Pa tudi če efekt ni čisto tak, kot človek računa, ampak vsaka majhna sprememba na bolje pomeni napredek. Sicer pa, druga možnost je stopicanje na mestu ali celo nazadovanje … Torej je treba vztrajat in si prizadevat za uresničitev želje.

Če grizljaš krispije, je bolje, če ješ kruh. Sestava kruha je ugodnejša (crispyji imajo veliko sladkorja) in je manj kaloričen. Komot za večerjo pripraviš par kosov zelenjave, recimo narežeš en korenček, pol kumare, en paradižnik, po želji malo soliš, in morda rezino ali dve sira. Ne rabiš nobenega kruha. Ta kruh ima res en psihični predznak, se mi zdi. No, jaz nisem počena nanj, pojem ga mogoče četrt kile na mesec.
Lahko si tudi skuhaš kako zelenjavno juho in jo ješ brez kruha, mogoče samo malo rezancev.

Pravakava hvala za idejo o večerji, uf kako skromno se to sliši 🙂 in kapo dol da preživiš mesec z manj kot kilo kruha… Že prej nisi jedla veliko kruha ali si se tekom diete odvadila?

Fora Crispiya je v tem, da vzamem recimo max 2 kom poleg zelenjave, juhe ali pa tune, jaz enostavno rabim še nekaj kar po okusu ni zelenjava ;).
Sem šla prav preverit embalažo in ugotovila, da na 100g vsebujeta enako sladkorja. Ja tudi v kruhu je sladkor in to sploh ne malo?! Me je kr mal šokiralo, da z dvema obilnejšema kosoma kruha pojemo dve 5g vrečki sladkorja, ne glede na to ali je ržen ali pa bel, ker se ga doda kvasu, da vzhaja.
Tako da kar malo kombiniram včasih jem crispy včasih pa kruh, pa seveda manj…

O šit, res nisem vedela tole o sladkorju – pa saj testo vzhaja tudi brez cukra.

To, da poješ bistveno manj crispyjev kot kruha, sem si pa mislila, ja. Kaj pa oni mlinci npr.? Ampak poskusi dejansko tudi brez kruha kdaj. Raje daj zraven eno jajce, npr.
Kruh mi nikoli ni bil pretirano njami, pred nekaj leti sem pa tudi ugotovila, da mi ne naredi dobro. Poskusila tudi z doma pečenim, pa je še slabše. Tako da se izogibam. Ni fora v glutenu, ker ostali OH mi lepo gredo.
Drugače za večerjo jaz kdaj rada tudi jogurt s sadjem (samo ne smeš pretiravat z bananami, ker sicer poješ za dva kosa torte kalorij), mogoče si pripraviš ovsene kosmiče pa notri malo rozin, lešnikov (ampak količina mora biti res majhna, sicer je spet kalorična bomba!!!). Dve žlici kosmičev je čez glavo dovolj.
Mi smo včeraj imeli za kosilo bulgur z zelenjavo, pa je ostalo še za večerjo. Kuskus, bulgur, kaše … so hvaležna zadeva, ker lahko skuhaš malo več in prihraniš za večerjo, magari daš zraven kaj drugega kot za kosilo, da ni čisto isto.

Ja, ta sladkor nam res “skrivajo” že v skoraj vsako živilo. Jaz sem si mnogokrat lagala, pa saj jem čisto ok, glede na to da ne jem mnogo sladkega, pa pretežno domačo hrano. Ja pa ja! 90 kil je pa od vode a ne? No zdaj vidim, ko sem zmanjšala obroke pa dodala več zelenjave, pa kljub temu nisem lačna, koliko preveč sem jedla “močne hrane”. In tudi jaz sem opazila da se po obroku s kruhom nisem počutila najbolje, me je kar malo napihnilo.

Hvala da si me spomnila na kaše. Večinoma jo kuham le proseno, pa še to na mleku, za otroke. Jutri grem v nabavo, po par vsrt kaš. Kuskus pa gre zdajle v porovo juhco 😉

Lp

Ja, ta sladkor nam res “skrivajo” že v skoraj vsako živilo. Jaz sem si mnogokrat lagala, pa saj jem čisto ok, glede na to da ne jem mnogo sladkega, pa pretežno domačo hrano. Ja pa ja! 90 kil je pa od vode a ne? No zdaj vidim, ko sem zmanjšala obroke pa dodala več zelenjave, pa kljub temu nisem lačna, koliko preveč sem jedla “močne hrane”. In tudi jaz sem opazila da se po obroku s kruhom nisem počutila najbolje, me je kar malo napihnilo.

Hvala da si me spomnila na kaše. Večinoma jo kuham le proseno, pa še to na mleku, za otroke. Jutri grem v nabavo, po par vsrt kaš. Kuskus pa gre zdajle v porovo juhco 😉

Lp

Ja, ta sladkor nam res “skrivajo” že v skoraj vsako živilo. Jaz sem si mnogokrat lagala, pa saj jem čisto ok, glede na to da ne jem mnogo sladkega, pa pretežno domačo hrano. Ja pa ja! 90 kil je pa od vode a ne? No zdaj vidim, ko sem zmanjšala obroke pa dodala več zelenjave, pa kljub temu nisem lačna, koliko preveč sem jedla “močne hrane”. In tudi jaz sem opazila da se po obroku s kruhom nisem počutila najbolje, me je kar malo napihnilo.

Hvala da si me spomnila na kaše. Večinoma jo kuham le proseno, pa še to na mleku, za otroke. Jutri grem v nabavo, po par vsrt kaš. Kuskus pa gre zdajle v porovo juhco 😉

Lp

Joj zdej mi je uspelo pa še trikrat objavit eno in isto, da bo za ziher ?! Grrrr. 🙂 Zbrisat pa ne gre… ups. 🙂

Matruška, dobro si štartala, na začetku je kar fino, da je minus malo večji, je takoj več volje za naprej.
Pri sebi sem že večkrat opazila, da je kruh tisti, ki me nese, ampak si ne morem pomagat. Se mi zdi, da se pa res najtežje odpovem kruhu, jem ga lahko kadarkoli, kakršnegakoli, zraven česarkoli 🙂 Za večerje ti je pravakava super svetovala, bom tudi jaz uvedla kakšno kašo. Čisto po krivici kar pozabim, da so hvaležne kot priloga, zdrave in verjetno tudi manj kalorične. Čeprav jaz bi se mleku izognila, je pa res, da nisem velik ljubitelj mlečnega.
Jaz nujno rabim en premik naprej, nekako sem obstala v coni udobja in se bojim, da se bodo kilogrami spet pričeli hinavsko vračati.
Pravakava imaš kakšen univerzalni nasvet? Bi ti bila iz srca hvaležna, res. Da se ne bom rabila skrivat pred tabo :).

Hei 🙂 sem sicer malo bolj ‘aktivna’ v drugi temi o hujsanju ampak srm malo pofirbcala tudi v to temo in vidim da omenjate sladkor v kvasu. Kot nadomestek kvasa poskusite uporabiti vinski kamen :)…ni dober kot navaden kruh ampak ni pa ravno zanic 🙂

Živijo,

po dolgem času zopet nazaj na tem forumu, da dobim malo motivacije..po večletnem mučenju z dietami, prenažiranjem, padci teže in nato tudi visokimi vzponi kilogramov, sem nekako v tem letu pošlihtala par stvari v glavi in dejansko se še nisem nažrla letos tako, kot sem to znala včasih…pazim malo hrano, jem večkrat po malem, spijem veliko vode, čim manj sladkarij in to je to! Edino kar mi manjka je gibanje, včasih sem fuuul laufala ali hodila, zdej letos pa kar ne gre in ne gre. Pa sem včasih lažje hodila dve uri v hrib kot da bi 2 dni zdržala in malo bolj uravnoteženo in zdravo jedla. Dobila sem službo in se mi kar ne da še doma neki delat..kar je seveda brezveze izgovor. Zato sem rekla, da bom probala ta vadbeni program CIZE, je istega avtorja kot npr. Insanity, ma veliko bolj zabaven in v izi, bolj plesni. Sem se ga že enkrat lotila delat, pa sem po 14 dneh nehala.Pa bi to za začetek, ker ni tako hudo. Potem pa mogoče nekoč tudi Insanity, kar mi je velika želja, odkar sem ga odkrila, zato da vidim, če lahko zberem toliko volje, da mi uspe priti tudi čez tisto…tu pa iščem prijazno besedo, vzpodbudo, kritiko….pa lepo nedeljo vam želim. LP

Aprilka11 dobrodošla. Super, da si se pridružila. Največji korak pa je zagotovo premik v glavi. Kako zelo mi je poznan tisti del kjer praviš, da si se včasih dobesedno nabasala do konca in še čez. In to da ti letos še ni uspelo je super uspeh! Si mi prec vlila motivacijo, da se da!
Koliko pa imaš viška kg? Kakšen je tvoj cilj? Jaz sem kar konkretna, 162 cm, začela sem pa pri 91 kg, zdaj sem na slabih 87, tako da mam še dolgo pot pred sabo…
Glede vadbenih programov, pa jaz nisem nek navdušenec, sem bolj za kak sprehod, rolaje, tenis. Vsak ima svoje… kar pogumno se loti CIZEja in poročaj kako ti gre…
good luck!

Ker sem mahnjena na cunje, mi je res velika motivacija, da se stlačim v vse lepe oblekce in malo bolj oprijete hlače, pa da mi tudi lepo pristaja.
Druga motivacija: koračim proti 50. letu in tu so seveda vse radosti zrelih let v obliki gub in celulita, zamaščenih kolen tudi pri zmerni kilaži in tako naprej. Kaj sem opazila: da imam zdaj po hujšanju lepšo kožo na dekolteju, sem imela že gube, pa jih ni več (s tem, da nimam ravno omembe vrednega oprsja, da bi se gube delale zaradi teže dojk!!!!). Danes sem opazila pri kolegici – no, priznam, sem pač pozorna zdaj na to, ker sem opazila pri sebi – ki je več kot deset let mlajša in se je zredila v zadnjem času, da ima tudi že naguban dekolte, pa prav tako nima baročnih oblin. Jaz sem nehala nosit bolj odprte majice zaradi tega, kaj šele karkoli z večjih dekoltejem, zdaj sem jih pa spet veselo zvlekla na plano.
To so te drobne nagradice.
Mogoče sem res malo ničeva, ker dejansko uživam ob pogledu na lepšo zunanjost, da sem si malo bolj všeč kot prej. To mi pač veliko pomeni – poleg počutja seveda.
No, drugače mi je še večja motivacija to, ker imam težave s sklepi, verjetno bo kar obraba, čeprav zdravnica meni, da sem še premlada in da gre vnetje zaradi teka (se predolgo vleče, da bi bilo to, se bojim). In moram MORAM težo imeti na minimumu, če ne želim biti na stara leta invalidna. Živela bi pa vseeno rada tam do 80., ampak tako, da se bom lahko normalno premikala. Samo potem moram že zdaj malo misliti na to.

Nevarna past je tudi tole odlaganje gibanja, češ, saj bom jeseni začela intenzivno. Nič ne bo narobe, če boš na to intenzivno vadbo pripravljena, bo še toliko več haska. Na začetku itak ne boš mogla delati intenzivno, ker te bo zmanjkalo … če boš pa imela malo kondicije, boš lahko že na začetku delala več. Tako da nič ne odlašaj s hribom in hitro hojo, kar loti se. Zdaj so zgodnji večeri že prijetno zmerno topli, da ni ovir.

Živjo, stare in nove na forumu, ljubiteljice hujšanja :)))
Me veseli, da vztrajamo in brcamo še naprej. Za mano je 9 mesecev hujšanja, minus 14 kg, ITM 29,1. In … grem enako počasi naprej. V planu imam otrest s sebe še 10 kg. Do idealne postavce mi sicer fali 14 kg, no, bomo videli.
Nisem več najmlajša in se tega hujšanja lotevam nekako bolj previdno. Brez pretiranega upanja (ker imam že n-poskusov za sabo) in počasi (zaradi kože). Zaenkrat vse kar nekako dobro kaže. Toliko napak sem že naredila v preteklosti glede hujšanja in nehujšanja, da še vedno nisem čisto prepričana, a tole, kar se grem, je tisto zadnje, dokončno, čisto zares tapravo hujšanje …. ne vem. Spremenila sem pošteno prehrambene navade, pa ne smo v zadnjih 9 mesecih, tudi v zadnjih letih. To mi daje nekako upanje, da mogoče ohranim kilažo.
Vsekakor se bom javljala, pa če bo šlo dobro ali ne bo šlo in se bom spet razlezla v neslutene dimenzije. Z vami to lahko delim odprto 😉
lp!

Radička, ne smeš zapasti nazaj v napačne vzorce.
Tudi jaz nisem ravno sveža kot jutranja rosa. Marsikaj je še vedno mogoče, predvsem pa glej na to kot na najboljšo možno naložbo v svojo prihodnost. Zdravje bo vse pomembnejša vrednota, ker nas ne bo nihče kaj dosti gledal bolne in betežne, bomo morali kar sami zase poskrbet. Primerna kilaža in kolikor toliko zdrava prehrana sta pa čisti osnovi.
Upam, da boš vztrajala, se bova bodrili. Jaz si bom lastnoročno nos odgriznila, če se bom spet zredila! Tole zdaj je verjetno zadnja šansa, že zdaj je ful težko.
Danes se mi je sanjalo, da sem brala en star dnevnik, ko sem bila še mlada, da sem shujšala 8 kg. Pogledala sem, v kakšnem času, in ugotovila da v par mesecih. In sem si rekla, ja v mladosti ni bilo nič izgubit 8 kg, danes se pa s 5 kg bojujem celo leto. V resnici se tole z 8 kg ni zgodilo, kaj šele, da bi kaj takega pisala v dnevnik, je pa zanimivo, da se mi je sanjalo o tem.