Hujšanje, tokrat zares (…) 2016
Živjo ženske in dekleta. Bi se vam pridružila, ker ste trenutno na forumu najbolj aktivne, jaz pa rabim malo spodbude, da se še letos pretolčem do postave, ki si jo želim. Imam cca 76 kg na 168 cm in 83 cm okoli pasu. Moj prvi cilj je 73 kg in pod 80 cm okoli pasu (na višino pa pač ne morem vplivati ;)), ki bi ga želela doseči v roku enega meseca. Ker gre za prve 3 kg, to ne bi smel biti prevelik problem.
Delam torej nekaj takega kot ve – hujšam. “Namensko” se gibljem cca 4 ure na teden, in sicer predvsem hoja in plavanje. Glede hrane sem tudi sama zmanjšala obroke, predvsem kosilo/večerjo. Moja šibka točka pa je, da kadar pridem psihično zmozgana domov, si enostavno “moram” nekaj privoščit – pa naj bo to kava in kaj sladkega ali pa pivo in kaj slanega. Takrat en glas v meni reče “tole si pa ob takem naporu res zaslužiš, klinc gleda vse skupaj”… Kar cca 10 dni gradim, potem v 2 šibkih dneh podrem. Ima še katera take težave in kako ste se jih lotile?
Pozdravljene drage ženske. Oglašam se samo na hitro, ker sem spet malo v tujini, na morju… in seveda tudi moje hujšanje je malo bolj temu primerno…ampak malo vseeno pazim in bom doma nadaljevala po starem.
Čist resna, jaz te razumem, ker imam podoben problem…ali pa ko grem kam na dopust, ali kam čez vikend, imam tudi ta problem, da si mislim, da sedaj pa moram vse pojest, kar se prikaže. Ampak sem ugotovila, da kar 10 dni gradiš, se v enem slabem dnevu ne podre. Naslednji dan pač nadaljuj po starem in se bo poznalo. Pomembno je kaj večino časa delaš. Saj ves čas ne moreš paziti na vse. Jaz ti povem iz prve roke, da se večkrat pregrešim (čips-moj največji problem!), ampak če večino dni paziš kaj ješ, se tisti en dan ne pozna. No meni je uspelo shujšati cca 3,5 kg od februarja, pa sem vmes, ko sem bila na smučanju npr. jedla res veliko, večerje ob 21h in tako. Ampak sem po tem spet nadaljevala po starem. Le glej, da teh pregreh ne bo preveč, mogoče enkrat na teden.
Zelo sem vesela, da je Štefka prišla nazaj, super! 🙂 Jaz se sedaj poslavljam in napišem kaj več, ko bom doma in se stehtam (po tem, ko bom najprej 3 dni na strogi dieti:)).
A je kdo omenil pivo in čips?
Pivo v bistvu sploh ni tako zelo ful kalorično, problem je bolj količina. Žgane pijače so precej hujše – recimo en takratek ima skoraj toliko kalorij kot veliko pivo.
Če že misliš, da si zaslužiš pivo, si ga natoči kozarec oziroma kupuj ta male pločevinke, to je potem cirka 70 kalorij. Namesto čipsa, ki je dejansko kalorična bomba, poskusi izbrati kaj drugega od slanih stvari, mogoče samo malo sira ali kos kruha s sirom/pršutom, mogoče majhen košček pice … kaj takega. In naj bo to potem tudi večerja in pika.
Po moji filozofiji je ključ v zmernosti. Po mojem se tudi grešiti da zmerno – da greš malo čez, ampak ne pa, da se nažiraš do slabosti. Ker jed/hrana je enako dobra, tudi če jo poješ v majhnih količinah.
Pa ne mislit, da sem jaz že tako modra in brez greha. So tudi pri meni še borbe, tale forum mi res pomaga moje demone obvladovat, sem hvaležna še pa še vsem vam vztrajnicam.
Pozdravljene vse in res hvala za dobrodošlico 🙂 Človek kar voljo dobi :-)))
Skratka, “cist resna”, jaz imam podobne težave, mogoče… Mogoče zato, ker me zanima kako lačna prideš domov? Moj glavni problem je, da kadar pridem domov sestradana po delovnem dnevu, potem moje odločitve o prigrizkih niso ravno racionalne 🙂 Zdaj zadnje čase sem naredila samo to spremembo, da ne pridem nikoli več domov lačna. Naredim si za sabo ali kupim pripravljeno solato. Sem jo tudi že jedla na parkirišču, ko sem odhajala domov…tako striktna sem, ja. Res želim, da se ta navada prime. Če se da, seveda pojem v miru, za mizo, v gostilni. Glavno da sem sita predno pridem domov 🙂
In ta odločitev mi je prinesla -3 kg.
Ponavadi sem namreč pojedla kak prigrizek že predno sem uspela skuhati kosilo in še par jih je sledilo potem. Ker občutek lakote v takem primeru zelo vara in sitosti ni od nikoder :-)))
Srečno in uspešno vsem!
Evo, pripenjam članek. Mislim da je kar podrobno napisano kako in kaj. Upam da kateri kaj pomaga.
Pozdravljene sotrpinke. Sem bila v temi hujšanje 2016 Pa ni velikega odziva zato bi se vam pridružila tukaj če dovolite. Že nekaj časa vas berem kako se spodbujate in dajete nasvete.
Jaz sem se s prvim februarjem odločila da začnem malo migati in paziti na prehrano tako sem imela 1.2.2016 90.5 kg. V ponedeljek 25.4. pa je vaga pokazala 83.5 kg. Tako da mi je uspelo izgubiti 7 kg. Moj problem so sladkarije. Čeprav jih pojem manj ampak bo treba še nekaj narediti da jih bo res minimalno.
Upam da ne zamerite ker sem se kar pridružila. Obilo uspehov se naprej. Lep dan čeprav je zunaj sneg. 🙂
Krena89 dobrodošla! 🙂 Čestitam za izgubljene kg, 7 kg je res zelo lep uspeh. Tudi jaz sem kar zadovoljna…zadnjih 10 dni sem bila na dopustu in sem seveda opustila skoraj vse dobre navade…edino hodila sem veliko, to res…danes sem zbrala pogum in stopila na tehtnico in se nisem nič zredila, še vedno sem na 56,5 kg! Res, da sem vceraj bolj malo jedla, ampak vseeno…še en dokaz, da ko uspeš shujšati počasi, se tudi ne zrediš takoj nazaj, ampak tudi nekaj časa traja. Tako da sem res zelo vesela, vse skupaj sem od februarja torej uspela shujšati 4 kg. 🙂 Še cca 2, 3 kg pa bo. Naslednji cilj je do 20. maja priti 55 kg. Slabe novice pa imam s strani športa, nič se nisem spremenila razen sprehodov. Z majem začnem s fitnesom, zaradi morja sem malo prestavila to.
Kako se ostale kaj borite? 🙂
Očitno imaš dober način “hujšanja”, če ti je uspelo shujšati že 7 kg…drži se tega še naprej, ker očitno deluje. Kaj si pa spremenila v prehrani? Jaz imam pa bolj kot s sladkim težave s slanim – čips. Ne morem se upreti in ko me prime ga pač pojem…ampak potem pač ne pojem nič drugega za večerjo. In trudim se, da to ni večkrat kot enkrat na dva tedna. 🙂
Februarja sem začela zares in sem pojedla res minimalno testenin, krompirja, kruha in sladkarij. Začela sem malo migati ( nekaj pocepov,sklic, trebusnjakov) in seveda vsak dan sprehodi z otroki. Tako sem v februarju shujšala 4,5 kg. Potem pa sem popuscala in pojedla malo več krompirja in kruha in rojstni dnevi in sladkarije! Saj teža je šla dol samo majn. In zdaj sem se odločila da začnem spet jesti majn kruha, krompirja, testenin in seveda sladkarij. Saj se jim ne odpovem čisto ampak jih pojem majn.
Odvetnica kako velika pa si? Saj ti si pa že zelo blizu svojem cilju.
Krena89, jaz sem visoka 168 cm. Ja, saj jaz sem že začela hujšati z relativno normalno težo (cca 60 kg), nikoli nisem bila prav obilna. Je pa res, da sem vedno imela cca 53 kg in potem sem se v enem letu zredila za 10 kg, počutila sem se slabo, vse obleke so mi bile premajhne, itd. In če bi nadaljevala tako, bi v naslednjem letu prišla verjetno na 70 kg in tako dalje. Saj mogoče se komu zdi, da nakladam in pretiravam in da mi ni treba hujšati…ampak če se človek ne počuti dobro, če se zredi 10 kg…pravakava in maiaS me bosta upam razumeli, saj sta (bili) nekje na istem problemu. Sem pa bolj drobne konstrukcije in zato sem s 60 kg izgledala kar okroglo, počutila sem se grozno. Zato sem se odločila (večkrat neuspešno), da se vrnem na svoje kile, kjer se dobro počutim. Seveda mi ni uspelo in sem vsakič pridelala še kako kilo dodatno. Sedaj pa se že od februarja držim zgolj bolj zdravega in zmernega prehranjevanja in mi je uspelo. Sicer gre počasi, a tako je boljše. Zaenkrat sem na 56,3 kg (danes zjutraj je pokazalo!) in sem zelo zadovoljna. Rada bi prišla na 54 kg, to mi je nekako moja teža. Ne smem pa spet začeti po starem, ker se bom nazaj zredila. In to se mi zdi najbolj pomembno, da najdemo nek način, ki se ga lahko držimo celo življenje…ker če ne, se vrnemo nazaj. Zato se mi tudi zdi prav, da določeno hrano, kot si ti napisala, zgolj omejimo, ne pa izključimo, ker celo življenje se tako ne bomo mogli prehranjevati in potem se samo nazaj zrediš….še slabše… Jaz sem recimo zmanjšala vse svoje obroke na pol, po 14 dneh se mi je želodec na to navadil in sedaj sem sita in več niti ne morem pojesti, ker mi ne paše. Jem pa kadarkoli sem lačna, samo pojem pač manj in večkrat na dan. Edino zvečer se včasih malo borim sama s sabo, ko bi si tako rada naredila kak sendvič z majonezo, pa se trudim temu upreti in pojesti kaj bolj lahkega, in ponavadi mi uspe. Tu pa tam pa ne in si pač privoščim sendvič. In ugotavljam, da to nič ne škodi – ampak če je res tu pa tam.
Živjo punce,
najprej pozdrav novim: čist resna in krena89, dobrodošli!
Štefka1, hvala za link, je veliko koristnih nasvetov, ki bi jih bilo dobro upoštevati. Jaz imam očitno pri gibanju še vedno primanjkljaj, to bom morala nekako popravit. Očitno je hoja premalo. Še dobro, da imamo pravokavo tukaj, ona je ekspert in bo gotovo dobro svetovala.
Odvetnica, bravo, čestitke, res ti gre dobro in sem zelo vesela zate! Praviš 20. maj 55 kg? Ok, sprejmem izziv, samo jaz moram priti pod 55, ker sedaj sem na 55,5. Čeprav sem bila prvi del počitnic na morju in v hotelu z zelo dobro hrano, mi je nekako uspelo obdržati kg pod nadzorom, ampak sem se kar pazila. Razen pri zajtrku se nisem mogla upreti svežim žemljicam, nisem pa jedla masla, minimalno sladic, nič alkohola, pretežno zelenjavo in meso. Pa veliko hodila, 3 ure tenisa. V bistvu sem kar malo razočarana, lahko bi šlo vsaj malo dol, ampak ok, grem naprej.
Pravakava, zate imam vprašanje. Se mi zdi, da sva nekje istih let (42), pa me zanima, ali se ti zdi, da se ti je telo po 40. letu spremenilo? V smislu, da je nekako spremenilo obliko? Ker meni se zdi, da ne glede na to, tudi če mi uspe shujšati na recimo 52 kg, bodo nekateri deli ostali širši (boki, zadnjica). Je tukaj odločilna telovadba? Pa prosim brez zamere, če sem kiksnila leta in mogoče malo čudno postavila vprašanje.
Cimetka, si še z nami?
Lepe praznike želim vsem, ker vreme ne bo ravno za piknike, bo tehtnica po praznikih zelo prijazna do nas. Še en dokaz, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega.
Ahoj, babetke.
Ah, ta leta ja. V resnici jih je še ene par več kot 42.
Se mi je pa že pred leti zgodilo, ko sem si nakopala dve, tri kile viška … pogledam kolena in so bila zamaščena na notranji strani, zgledala so taka kot kolena kake stare, debele babe (oprostite izrazu, ampak tako sem pomislila). Ja, definitivno začne prej ali slej delovati gravitacijska sila, maščoba se nabira tam, kjer je do 30. leta kljub kaki kili viška ni bilo niti slutiti, nastanejo perutničke, višek v pregibu komolca, rit postaja kvadratna, trebušček, sploh tiste, ki smo bile noseče po 30. letu in se koža ni mogla stoprocentno skrčiti, naredi eno tako grdo gubo in visi kot en nadstrešek nad mednožjem.
Imam na srečo majhno oprsje, tako da to ostaja več ali manj na svojem mestu, ampak pri večjih košaricah se pa verjetno tudi to spusti vsaj pol nadstropja nižje.
Definitivno pomaga telovadba in čisto nič drugega, žal. Hoja je sicer koristna, ampak za kaj več kot za ohranjanje neke minimalne kondicije premalo. Vsaj hrib mora biti, še boljša je pa seveda intenzivna, načrtna telovadba.
Jaz sem nad rezultati osupla, ne samo presenečena. Sploh ne morem verjet, da je mogoče v treh mesecih tako okrepiti mišice in izklesati telo. Vendar dejansko delam intenzivno vsaj petkrat na teden po eno uro – da se pošteno namatram in prepotim, prekolnem vse po vrsti in si mislim, kaj mi je tega treba. Ampak če tako pogledam – pet ur na teden, to res ni veliko.
Sem si pogledala tudi Štefkin link in mi je simpatično opisano, čisto po moji meri. Koliko se moraš odpovedat oziroma žrtvovat za določen tip postave. Sem ugotovila, da za tisto, kar bi jaz rada, je žrtev res tako znosna, da se enostavno splača! Sploh ni za tuhtat, ker je nagrada – osebno zadovoljstvo, kot je že odvetnica opisala – res bogata. Se strinjam z njo tudi v tem, da je najpomembnejša zmernost, tako pri porcijah kot pri grehih. Pri nas imamo čips enkrat na mesec in sem zdaj res čisto naravnana na to in se tega držim. Druge slane stvari mi ne gredo tako, tako da za vmes včasih kupim npr. v Hoferju prosene kroglice z okusom arašidov. Tudi da jih jem namesto dejanskih arašidov in s tem prišparam kar nekaj kalorij. Pustimo zdaj zdravje za hip ob strani, zdaj se spovedujem grehov.
Jaz bi kako drastično dieto predlagala bolj za štart ali za vmes, da se hitreje sklati par kil, vendar z zavedanjem, da je to dva koraka naprej, eden nazaj. Večinoma je pa treba najti življenjski slog, ki mimogrede nadzoruje tudi težo. Predvsem je to kontrola pri velikosti obrokov, kontrola pri vmesnih prigrizkih in določena mera gibanja.
Ojla sotrpinke!
Jaz nazaj iz dopusta, beri bolniške…zbolela sem 1.dan in še zdaj sem precej slaba. Miganje je na 0 že par dni, seveda.
Vidim da smo nekako v dveh taborih, tiste z več odvečne teže in tiste z malo, zadnjimi kg viška. To je precej drugačna zgodba in strategije so tudi prilagojene. Zato sem pripela tisti članek. Za mene naprimer je za izgubo 5 kg dovolj, da začnem redno migati in pri hrani bolj pazim nasladice in predelane OH. Nekako ni smiselno, da bi jaz v tem trenutku naredila neke ekstremne ukrepe z idealno prehrano in hudim gibanjem…ker telo se prilagaja in kmalu bi bilo treba več. Plus, verjetno ne bi zdržala takega tempa dolgo časa. Moja strategija je, da počnem samo toliko, da teža pada 🙂 Bo pa zato dolga pot :-/ upam da vsaj zabavna!
Po eni strani bi bila rada že tam kjer so naše tri vzornice (pravakava, odvetnica, maia), po drugi strani je to najtežji del. V tej fazi res večji delež prinese trening. Ob zelo dodelani prehrani. Ni več toliko prostora za “napake”. Jaz sicer nisem pristaš popolnega odrekanja, nikoli in nikjer. Če nekaj paše pač poješ/popiješ, pač v zmerni količini. Seveda, odvisno od prioritet. Če je bolj pomemben six pack, se bo treba pač odrečt kaki stvari. Tukaj se mora vsak sam odločit in ni napačne odločitve 🙂 Mogoče bom tudi jaz “na pragu” six packa sprejela drugačno strategijo in požrla svoje besede o ne-odrekanju :-)))
Punce vsem bravo, vidim da smo super ekipca! Ve vzornice pridno migajte, dodajte vaje za moč/mišice, to bo naredilo razliko. Krena89, kdaj bova pod 80? Cimetka, daj pridi se pokazat! Čist resna tudi nagrajevanje IN “kaznovanje” s hrano poznam 🙂 veliko delam na tem in iščem vzroke izven hrane.
En kup zanimivih reči ste napisale, bom mogla bolj redno na forum, da bom lažje komentirala :-)))
Pozdravljene. Hvala maiaS za izrečeno dobrodošlico. Stefka 1 upam da pridem pod 80 čimprej. Se bo treba malo v roke vzet, ker je poletje pred vrati. Zdajle nekaj dni ni bilo nič z menoj. Rojstni dan mojih dvojčic, moj rojstni dan pa je bilo kar nekaj sladkarij in stvari ki ne bi smele biti. Sedaj pa vsi nekaj bolni in prehlajeni pa tudi ni motivacije za telovadbo. Ampak se bom vzela v roke da pridem nazaj na svoje kilograme pred nosečnosti. 🙂 punce uživajte ker baje bo sonček spet pokukal na plan 🙂
Pozdravljene punce, tudi jaz bi se pridružila vaši skupinici, saj rabim neko podporo pri hujšanju.
Pred šestimi leti sem iz 90kg shujšala na 65 vendar sem čez čas spet padla v začaran krog prenajedanja in sem do zdaj pridelala še več kot sem imela, ko sem prvič začela 🙁
Torej moja zdajšnja začetna teža je bila 95,5 pri 167cm… hujšanje sem začela 1.4. in sem do zdaj izgubila 5,5 kg… za začetek je kar ok čeprav sem pričakovala malce več.
Moj cilj je priti najprej pod 80 potem pa naprej do 65 in nikoli več nazaj 🙂
Lep večer vsem…
Ojla,
Madarina dobrodošla. Bravo za dosedaj izgubljeno. Kar veliko za en mesec, si naredila velike ukrepe? Res bi rada da ti uspe, tako kot vsem nam. Glede na to, da si že enkrat izgubila toliko kg, veš kako stvari gredo. Edino morda bodi pozorna in malo spremeni sistem v toliko, da se ne boš preveč odrekala, ker potem je pot nazaj na stara pota še toliko hitrejša. Res se splača počasi prid do cilja.
Tudi moj prvi cilje je najprej do 80…se ti z veseljem pridružim pri odštevanju. Manjka mi še par kil. Z mojim tempom je to slaba 2 meseca. Se sliši še meni kar dolgo, ampak mislim, da se splača.
Krena89, ja! Sonček in miganje čimprej…jaz še boleham, ampak se že veselim sprehodov, jaaaaaa. Kje ste ostale, že na cilju? 🙂