Najprej en lep pozdrav vsem uporabnikom foruma,

večkrat napišem kakšen članek na Med.over.net o izkušnjah pri svojem delu na področju psihoterapije ter pri delu s posamezniki, ki se soočajo s težavami s povišano telesno težo. Danes bi z vami delila nekaj zgodb posameznikov, ki so se dolgo časa bojevali z odvečno telesno težo. Upam in verjamem, da opisi izkušenj in zgodb drugih lahko marsikomu koristijo, da lahko marsikdo prepozna v izkušnjah drugih tudi del sebe ter dobi kakšen nov namig v smeri reševanja težav.
Ivana (25 let) je v svojem življenju poskusila že vse možne diete, kilogrami pa so kar ostajali, njena samopodoba pa je iz leta v leto postajala slabša. Diet se je držala le kratek čas, kmalu ji je zmanjkalo motivacije, vrtela se je v krogu. V programu »Psihodiete« je postopoma odkrivala, da njena moja težava predvsem v tem, da posega po nezdravi hrani takrat, ko ji je dolgčas, na kar prej ni bila pozorna. To odkritje je bilo ključno, saj je težavo odvečne teže videla povsem iz nove perspektive in začela ukrepati: vpisala se je na dva tečaja, več časa je začela preživljati v družbi, torej je manj časa preživljala doma, posledično manj jedla in kilogrami so začeli kopneti, resda počasi, toda dodatna vrednost je v tem, da zdaj živi bolj polno življenje.

Maji (33 let) je odvečna telesna teža predstavlja velik problem od puberetete naprej. S pravilnim prehranjevanjem in redno telesno vadbo ji je sicer večkrat uspelo shujšati, a ne za dolgo. Tega yo-yo učinka je imela dovolj, hkrati pa je slutila, da je težava nekje drugje, da je bolj kompleksna. Skozi potek programa “Psihodiete” je odkrila, da se prehranjuje čustveno, da z večjimi količinami hrane poskuša umiriti žalost, ki jo je večkrat čutila, ni pa si je dovolila izražati. Odkrila je, da korenine takšnega vedenja izvirajo iz otroštva, tudi njeni domači so ji stalno ponujali hrano v tolažbo ali pa jo z njo nagrajevali. Zdaj se je naučila žalost izražati na druge načine in s tem se je prenehalo tudi prekomerno prehranjevanje.

Matej (42) se ni nikoli dosti obremenjeval s telesno težo, bolj okrogel je bil že kot otrok. So pa bili zaradi tega zaskrbljeni njegov osebni zdravnik, njegova žena in hči. Družina ga je prepričala, naj se vključi v program “Psihodiete”, saj sam nikoli ni imel motivacije za to, da bi jedel bolj
zdravo ali se več gibal. Na delavnicah je odkril, da težava ni le v motivaciji, pač pa izvira iz splošnega odnosa do sebe. Vedno so mu bili bolj pomembni drugi, zase in za svoje dobro pa se ni nikoli mogel potruditi. Počasi se uči tega, da je tudi on pomemben, da ni vseeno, s čim se hrani in, da lahko poišče kakšno telesno aktivnost, pri kateri bi užival, si zanjo dovolil vzeti čas, hkrati pa mu bo vse to pomagalo pri nižanju telesne teže in s tem pri izboljšanju zdravja.

Tako, par različnih zgodb o zmagovanju v boju z odvečnimi kilogrami, ki so me navdušile s svojim dokazovanjem, da s tem, ko obravnavamo neko težavo v sklopu celostnega delovanja, resnično lahko dosežemo velike spremembe. Name se lahko obrnete z vprašanji glede vplivov psihičnega počutja ter težav na odvečno telesno težo, prenajedanja, čustvenega prehranjevanja, odvisnosti od hrane, motivacije in na splošno glede težav pri hujšanju.

Lepo nadaljevanje poletja želim,