zdi se mi,da je naša drevesa napadla bolezen,ki bi lahko bila hruškov žig ( ali hrušev žig),zato me zanima kakšni so znaki in kako je treba ukrepati,če kdo ve kaj več o tem…

Jenny, morda pa so hruške bolj rjave zaradi suše. Pred kakšnim mesecem so na TV rekli, da se hrušev ožig v vročini ne širi, ker pa deževja ni bilo že ful časa morda le ni to.

Oprosti, ampak ne znam ti pomagat.
Sem pa tudi sama v dilemi, ko se oziram na naše hruške. Ena veja se je namreč čudno sušila. Pa jo je mož kar porezal-moram priznati, da sem se skoraj skregala zraven, da je tak flegmatik, da ne preverja vzroka .. da …da…
Če je bolezen tako nevarna se sprašujem zakaj ni bila s strani pristojnih narejena širša akcija obveščanja javnosti…slikovni prikaz…oz. vsaj nekaj. Res ne razumem.
Mi je pa kolega iz Peker ( pri MB) pred cca 2 mesecema komentiral, da je m
imo svoje hiše neko soboto dopoldne videl “dirjati” 2 gasilska avtomobila.
Ko je sosede popoldan povprašal,če je kje gorelo, so mu povedali, da je nekdo sumil hruškov ožig, da sta pripeljala ta dva gasilska avtomobila, kamion s cerado in še dva osebna…torej bi naj bilo resno…da so posekali drevo in oddrveli nazaj…po 2 mesecih za rezime še ni zvedel…

Upam, da sei tebi to ne bo dogajalo.
Alenka iz MB

Pozdravljeni!

Vse kar je na drevesu rjavo ni nujno, da je hrusev ozig, lahko je od suse in sonca, zato preberita odstavke, ki sem jih za vas poiskala.

Sončni ožig je fiziološki pojav, ki je pogostejši pri hruškah kot pri jablanah. Do njega pride v vročih sončnih dneh, ko temperature presežejo 30°C (35°C). Pojav je še izrazitejši ob pomanjkanju vode, torej v sušnem obdobju, ko ni dovolj vode, da bi izhlapevala iz rastline in jo s tem tudi hladila. Nekatere sorte hrušk so bolj občutljive za sončni ožig, tako se npr. na sorti conferans lahko posušijo cele veje.

Bistvena razlika med sončnim ožigom in bakterijskim hruševim ožigom je ta, da lahko pri sončnem ožigu v enem dnevu porjavi zelo veliko listov po celem drevesu, pri čemer je listna žila vsaj v začetku še vedno zelena do zeleno rumenkasta. Najpogosteje list začne rjaveti od zunanjih robov proti notranjosti. Najprej se sušijo starejši listi, medtem ko so listi na vrhu poganjka na začetku še zeleni, vršiček poganjka ni prizadet (ravno obratno je pri ognjevki). Ob stisku lista z roko se čisto rjav list zdrobi. Veje s suhimi listi ohranijo vršičke in plodove zelene, če le ne trajajo neugodne vremenske razmere predolgo.

Pri bakterijskem hruševem ožigu napreduje bolezen v list skozi listni pecelj in glavno listno žilo, zato se najprej pojavijo simptomi na njih in šele na to se okužba širi na ostali del lista. Porjaveli listi zaradi hruševega ožiga se pojavljajo samo na okuženih poganjkih. Poganjki se okužijo običajno skozi rastne vršičke ali cvetne šope. Zato poganjki najprej ovenijo, se povesijo in posušijo, okužba pa napreduje od vršičkov poganjkov proti deblu. V poletnem vremenu bakterijski ožig izključuje tudi dejstvo, da se ob zelo vročem vremenu (nad 35°C) bakterija ne razmnožuje in ne nastajajo novi simptomi, dočim lahko na drevesu zaradi sončnega ožiga porjavi veliko listov tako rekoč čez noč. Za bakterijski hrušev ožig je značilen povešen vršiček poganjka (pastirska palica), ki odmira. Če pa pogledamo drevesa, ki so ožgana zaradi visokih temperatur (toplotni udar), vidimo, da so poganjki večinoma že zaključili rast in že nastaja brst za naslednje leto, kar zagotavlja nadaljnjo rast.

Okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za varstvo rastlin, območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo (tel.: 01/478-9149).

Lep pozdrav in naj bo vse v redu.