Lep pozdrav!

Sem mamica šest mesecev starega fantka. Otrok lepo napreduje tako na teži kot v razvoju. Dojiva se vsaki dve uri. Počasi prehajava na gosto hrano. Moj problem so noči, kajti otrok se prebuja na vsake tri ure in zahteva prsi. Zanima me, če je katera imela podoben problem oz. kaj naj naredim da bo otrok prespal vsaj pol noči. Ne pomaga niti duda, niti steklenička.

Naj povem, da sem od nočnega dojenja zelo utrujena in, da bi res rada rešila problem na tak način, da bo zadovoljen otrok, jaz pa bolj spočita.

Hvala vsem in veliko užitka s svojimi otroci.

Laura

Dva izmed treh otrok sem na 2 ali 3 ure ponoči dojila do 12 meseca, sina pravzaprav vsaj 2 krat ponoči do drugega leta. Zaradi tovrstnih prigod smo uvedli družinsko posteljo, ki se je vsaj zame izkazala za čudežno rešitev. Mala korenjaka sta si namreč kar sama postregla, tako da sem komaj zaznala, da se dojita.
Pa še za šalo: sin je bil star okoli 2,5 let, ko je pri nas zazvonil telefon. Ko sem dvignila slušalko, mi je malček prinesel stol. Sem mislila, da me bo od same vzhičenosti kar kap. Malček pa je rekel: “Daj mi josko, TAKOJ!”
Pozdrav!
Nina

Hvala za razvedrilo, sem se tako nasmejala….prav fina štorija. Te bi pa rada vprašala, kakšne izkušnje imaš z dolgim dojenjem, mislim na čustveno navezanost otroka nate in ali misliš da je po drugem letu dojenje bolj razvada oz. zahteva po pozornosti ali resnično lahko koristi obema?

Naš oseminpolmesečnik se tudi tu in tam še prebudi ponoči, navadno vstane mož, gre do posteljice in mu da dudo. Če ne pomaga, ga malo nosim. Na tak način smo ga odvadili od pogostejšega nočnega dojenja. Sicer spi nekje do šestih zjutraj; če ga takrat še podojim, spi tudi do pol devetih.
Nad skupno posteljo pri nas nismo navdušeni, niti nismo nikoli poskusili, smo raje vstajali. Trenutno sem mnenja, da ne bi želela dojiti mnogo dalj po prvem letu. Videla sem dojenega štiriletnika, na nekem srečanju, ki je vpil na visoko nosečo mamico in ga je morala nositi in ga zabavati, da ni kričal, in sicer na način kot sedaj jaz svojega devetmesečnika. Ljudi menda ne mara in je najraje sam… Tega se namreč bojim.
Lp, Anita

Preberi si knjigo Dr.Brazelton – Otrok – čustveni in vedenjski razvoj.
Sama sem preizkusila njegovo metodo pozno-večernega bujenja in smo res začeli spuščati en nočni obrok.

Živjo Nina,
mene pa gornja anekdota nekako ne spravi v smeh, pravzaprav bi verjetno jaz ob takem “povelju” verjetno le osupla in ogorčena obstala…. Moje telo je pač samo moje in želim, da se ga spoštuje, tako kot jaz spoštujem otrokovo telo in njegovo zasebnost….
Tudi jaz sem dojila, vendar le do 6 meseca starosti, ker me je mala grizla kot nora in mi je zmanjkovalo mleka. Najbrž bi dojila do največ 1 leta starosti, ker moram priznati, da mi pogled na mamico, ki doji 2, 3, 4 letnika ne vzbuja ravno prijetnih občutkov……
Verjetno gre pri takem dojenju le za pomiritev čustvene nepotešenosti, ki jo drugi otroci dobivajo na drugačen način in težko verjamem, da otrok z dolgim dojenjem pridobi še kaj drugega (hrano najbrž ne, obrambne snovi pa še manj) kot le crkljanje.
Seveda pa – če to otroku in mamici ustreza – naj se pač crkljata, vendar v takem primeru izpostavljanje v javnosti ni na mestu, kajne?
Lep dan vsem, Ali

sonja, zaupaj nam to metodo, ki je učinkovala za izpustitev enega nočnega obroka.
hvala.

Alenka

Drag Ali,
le kaj je tako grdega ali nemoralnega, da mati, ki doji otroka, ki je star več kot leto dni, ne sodi v javnost ? Svojo hčero sem dojila do 14 meseca in bi jo še dlje, če ne bi določene objektivne okoliščine tega preprečile. Od kod ideja, da se otroci dojijo dlje časa, zato ker so čustveno nepotešeni na drugačen način?! Moram reči, da me je tvoj današnji dopis prav neprijetno presenetil, saj mi je tvoje siceršnje razmišljanje prav všeč.

Lep pozdrav!

Živjo, Neža, nisem napisala in ne mislim, da je dojenje malčkov nemoralno. Res pa je, da bi jaz kar malo težko gledala malčka, ki bi zahteval mamičino dojko, se ji usedel v naročje na klopco v Tivoliju in vlekel… ne vem, nekje v sebi povezujem dojenje z dojenčkom, z drobnim, nebogljenim bitjem, ki je odvisno od mamine hrane…
Pa čeprav prizor z doječo mamico seveda sploh ni grd, sploh v današnjem času, ko nas obdaja toliko krutosti in nemoralnosti…
Ampak verjetno bo nekaj resnice v tem, da nekatere mamice otročke dojijo zelo dolgo, ker jih tudi tako pocrkljajo…
Lep dan, Ali

O dojenju je bilo na forumu napisanega že veliko. 4.11.2001 je temo spet odprla Simona in verjetno ste marsikaj o dojenju že prebrali. Polemika je sčasoma postajala vedno bolj burna in upam, da mi ne bomo skrenili v tako smer.
Kar se tiče dolgega dojenja (če je seveda možno!!!!) menim, da otroku koristi iz mnogih razlogov. Pomembni so zlasti čustvena plat, krepljenje imunskega sistema (zlasti zaradi izločanja sluzničnih Ig A protiteles), zmanjševanje možnosti alergij. Pri nama je dolgo dojenje ustrezalo obema. Tisti trenutki so bili samo najini, stik duš in teles je bil tako zelo neposreden. Temu lahko rečete tudi crkljanje, če hočete. Moram vam tudi povedati, da je imel sin zelo občutljivo kožo (srbeči izpuščaji po okončinah, luščeči izpuščaj po obrazu), tako da smo z uvajanjem raznih vrst hrane pričeli pozno. Do drugega leta smo tudi kašice, pireje in podobno pripravljali izključno z izbrizganim mlekom.
Smo športno usmerjena družina in smo z redno športno aktivnostjo nadaljevali, ko je bil sin star 3 mesece. Takrat in še mnogo kasneje je bilo tako zelo enostavno otroka nahraniti z dojenjem. Kar se tiče dojenja na javnem prostoru, je to stvar kulturnih običajev v določeni deželi. Pred kratkim sem se vrnila s kongresa v Innsbrucku, kjer je bilo 1800 udeležencev z vsega sveta. Japonka, Indijka, Avstrijka in 2 Švedinji so imele s seboj svoje dojenjčke in so jih pač dojile. Seveda ne v dvorani, ampak na mirnem prostoru. Menim pa, da je v Sloveniji večinoma slabo poskrbljeno za take kotičke tako v lokalih kot tudi drugje.
Pa še vprašanje: zakaj bi lahko crkljali samo dojenčka, zakaj se nam zdi telesni stik tako zelo tuj? Strah, da bi z dolgim dojenjem vzgajali od mame preveč odvisnega otroka, je povsem odveč. Nasprotno, otrok se lahko sam odloči, kdaj bo odšel in kdaj se bo odstavil. Pri nama se je to zgodilo malo pred tretjim letom, povsem spontano, brez šokov in stresov. Enostavno ni več prišel. Sin je samostojen otrok, pravi borec za severno mejo, kot pravijo. Res pa je, da je tretji otrok in mu je za dvema sestricama pot nekoliko lažja.

P.S.:Kar se tiče dudic in stekleničk za umirjanje ne boste verjeli: smo preizkusili vsaj 5 vrst dud, pa nobene ni maral. Poskušali smo pa večkrat, zadnjič pri 1,5 leta, ha, ha.
Pozdrav!
Nina

Tole z dojenjem…jaz si srčno želim dojiti tako dolgo, kot bo princeska želela. Če bi bilo po moje pa sploh ne bi hotela da zraste….ha ha…in dojila bi jo neskončno dolgo, saj je zame to najlepše, kar v življenju lahko naredim zanjo.

Pa še nekaj: če dojiš otroka, starega dve leti in več, se da z njim že tudi kaj pomeniti in pogoditi, da na primer v določenem okolju ne zahteva dojenja, ampak ga takrat poskusimo zamotiti s čim drugim… Moj sin je star 25 mesecev in se doji samo še zjutraj in občasno ponoči. Nič ga ne silim ne v eno ne v drugo smer. To so neprecenljivi trenutki in upam, da bodo trajali če nekaj časa. Še prekmalu se bo zgodilo, da bo pridivjal domov, odprl hladilnik in spraševal, zakaj je notri samo pol kile sira in sedem jogurtov (malo za šalo).
Glede odpornosti pa tole: oba z možem je precej sesul kar hud prehlad, sin pa je imel samo malo zvišano temperaturo in poln nosek, drugače je pa živahen kot ponavadi. Tokrat je prvič tako “hudo” bolan, do zdaj še ni bil nikoli niti smrkav. Vem, da ima tudi dojenje kaj pri tem.

Pozdrav vsem skrbnim mamicam in očkom,

Tinka

Sem mamica 14. mesečnega sina in ga še vedno dojim. Zjutraj, preden grem v službo, ko pridem iz službe in ponoči do štirikrat. Včasih je naporno dojiti tolikokrat, ker imam še 4-letnega sina, ki je še vedno tudi ljubosumen. Odločila sem se, da bom dojila še naprej, saj mi je občutek pri tem, ko sva s sinom povezana, zelo, zelo prijeten. Naj povem, da prvega sina nisem dojila dolgo, samo dva meseca, ker nisem imela mleka imela pa sem tudi psihične težave, kar se tiče otroka, bilo me je strah. Za drugega sem se odločila, da ga bom dojila, dokler ga bom lahko in mleka je bilo zmeraj dovolj. Naj svetujem vsem mamicam in bodočim mamicam, da naj svoje otroke dojijo dalj časa, kot samo do 6. meseca ali enega leta. To je nekaj lepega, za oba, pa tudi, če moraš ponoči vstajati večkrat.
Dojim tudi v javnosti, če je potrebno in naj povem, da me še nihče ni gledal grdo, ravno nasprotno, mislim, da je pogled na doječo mamico zelo lep.

Mislim, da se je ta pogovor oddaljil od bistvenega vprašanja, ki zanima tudi mene. Kaj storiti da dojen otrok spi ponoči delje?

Pa še vprašanje za Nino: ker imate tako strokovne odgovore, ste mogoče zdravnica?

LP

Imate prav, sem.
Kaj storiti, da bo otrok (dojen ali ne) spal dlje, je pravprav eno najpogostejših vprašanj, ki jih starši zastavljamo v posvetovalnicah, revijah, ipd. Na to temo sem prebrala kup člankov, priporočil, knjig o vzgoji, večina je bila že večkrat navedenih v tem forumu.
Najpogosteje priporočene metode so bile: večerni rituali, (ponavljanje istih vzorcev pred spanjem: npr. igra, hranjenje, kopanje, umirjanje, spanje); preprečevanje prevelikega vznemirjanja pred spanjem (ampak za otroka je ves čas vse novo!); premikanje obrokov hranjenja (tudi v zadnjih pogovorih že navedeno); spanje v družinski postelji (nasprotniki bodo vedno navedli sto ugovorov proti); otroka takoj ob rojstvu navajati na prostore za spanje; vzdrževanje ustrezne vlažnosti in temperature v prostorih za spanje; ne uspavati otroka, ampak naj zaspi sam (meni pri dveh otrocih v prvem letu starosti ni nikoli uspelo, enega pa nikoli nisem uspavala); veliko gibanja čez dan (otroka ne ves čas prenašati v naročju, ampak ga položiti na primerno podlogo na tla, da raziskuje); čim več gibanja na svežem zraku in podobno. Nekateri otroci izjemno slabo prenašajo potovanja, novosti, spremeba prostora jih povsem spravi iz ritma; pri takih je smiselno uvajanje novosti izvajati postopoma. Opažam, da nekatere mame nikakor ne spustijo otroka z naročja tja do 7., 8. meseca. Že 3- mesečnik (ali celo mlajši) je lahko prav srečen, če leži na tleh, obkrožen z raznobarvnimi predmeti.
Kasneje pa seveda ugotovimo (ko otroci vendarle pričnejo spati) ali pa po rojstvih več otrok, da pravzaprav ni pravila. Če bi npr. jaz imela samo prvorojenko, bi vam lahko napisala, da primerno sit dojenček lahko spi od 10 dne starosti vso noč (od 20.ure do 6.zjutraj). In bilo bi res – ampak le za 2% dojenčkov (ali še to ne). (Potem bi pa lahko sama sebi naslednje leto razlagala, kakšne napake počnem, da se mi otrok zbuja 15 krat).
Velja poskusiti s katero izmed navedenih metod, če vam seveda ustreza. Predvsem pa se moramo starši zavedati dejstva, da večina otrok ponoči izvaja različne aktivnosti, mi pa jih moramo preživeti in se organizirati tako, da se vsaj malo spočijemo (ali s spanjem v skupni postelji, ali z izmeničnim vstajanjem, ali z občasno pomočjo starih staršev, tet, varušk ali kako drugače). Vse pa je seveda odvisno od tega, kako si vsak posamenik zamišlja vzgojo.
Vse sogovornice najlepše pozdravljam!
P.S.: včeraj me je mož ob prebiranju Foruma vprašal, ali si dopisujemo samo ženske. Ponovno sem pregledala sestavke na temo dojenja, hranjenja, spanja in ugotovila, da ima prav. Še isti večer je moral “za kazen” vse tri otroke spraviti v posteljo, ha,ha… In povem vam, da je bil kar uspešen.

Nina

Tudi pri nas nismo imeli nikakršnih problemov z nočnim bujenjem, vstajanjem in jokom … že ko smo našega sončka prinesli iz porodnišnice domov, smo se odločili za skupno posteljo .. in tako se je dojil sam .. po želji .. jaz se zjutraj niti približno nisem spomnila .. če smo se kaj dojili, ali ne .. kolikokrat .. na koliko časa … vsi smo bili naspani in problemov res nismo imeli. Velikokrat slišim mlade mamice, ko se pogovarjajo .. na koliko ur, koliko časa … se otroci ponoči dojijo … jaz tega nisem nikdar vedela … vedno sem bila prepričana, da bom dolgo dojila .. pa je naneslo tako, da se je sine pri osmih mesecih naveličal .. se sam odstavil .. in šele po letu in pol ponovno vključil v svojo prehrano mleko in mlečne izdelke.
Je zelo zdrav otrok in tudi samostojen. Pri treh letih se je odločil, da bo spal v svoji postelji .. in tako tudi je, včasih ponoči še pride na obisk .. v ‘taveliko’ posteljo .. največkrat pa kar do jutra spi sam, v svoji.

sicer je pa to tema .. o kateri smo se že ogromno razpisali v preteklih mesecih. Se splača malo pobrskati nazaj …

pozdrav,
Barbara.

Res smo se oddaljili od teme. Imam 14 mesecev starega sina in kakšnega posebnega recepta za to, da bi tvoj otrok prespal noč, nimam. Mi smo poskušali veliko stvari, od tega, da smo imeli vsak večer enak urnik (igranje, kopanje, hranjenje, crkljanje), do tega, da sem ga dala spat, vsak dan ob isti uri, vendar je sin vztrajal pri svojem urniku in se še vedno zbujal na vsaki dve do tri ure. Dokler se s tem nisem sprijaznila, sem sebi in otroki naredila več škode kot koristi (jaz sem bila jezna, sin pa je jokal in to histerično, ker ni dobil hrane ob tistem času, ko je on mislil, da je prav). Po tem sem prišla do zaključka in se sprijaznila s tem, da je sin pač tak kot je, da se bo ponoči še vedno zbujal in zahteval svoje, sem se sama umirila in veliko lažje sprejela vlogo nočnega dojenja. Tako ti odgovorim samo z nasvetom, da se sprijazni s tem in pusti, da se otrok doji kolikor hoče. Vem, da je težko, še posebno ponoči, in če to traja dalj časa. Govorim iz lastnih izkušenj, imam še 4 leta starega sina, ki tudi zahteva svoje, obenem pa hodim tudi v službo. Nisem prespala noči že vsaj 4 leta. Izdrži.

Tudi mi smo imeli junaka, ki se je na koncu – pri skoraj dveh letih – dojil le še ponoči. Vse dnevne obroke sem lahko ukinila brez težav, ker je izredno rad jedel gosto hrano, ponoči pa ni šlo. Torej, dokler sem dojila, sem dojila ponoči. Ko smo ga odstavili – na najmanj boleč način – je šel za deset dni z babico na počitnice, tako da o meni ni niti razmišljal – sem lahko prvič prespala noč, čeprav še zmeraj spi pri nama v postelji.
Tvoj mali princ pa je še precej majhen, tako da ga verjetno še nekaj časa ne boš odvajala. Moj predlog je le ta, da preveriš, ali te ima tvoj fantek za cucelj ali je dejansko lačen. Jaz sem bila cucelj, dejansko dude ni maral, zanimivo pa je, da je pri babici spal enkrat na mesec od devetega meseca starosti dalje – da sva z možem lahko šla ven – in ni nikoli zahteval svoje mamice (oziroma njene dojke) in je spal kot top celo noč.
Upam, da bo šlo, tako ali drugače

Zivjo!

Moja puncka se je naenkrat zacela zbujati iz 1 krat na noč tudi do trikrat. Ker je gosto, ji dam pol ure pred kopanjem mlečno kašo, se skopava, podojiva in sedaj spi skoraj do 5.30 zjutraj, vendar so kakšni dnevi tudi izjema.

Vem, da boš poskusila razne stvari, vendar se bo dojencek prebujal toliko kot njemu paše. Nekateri pač pustijo, da se derejo. Je pa nočno hranjenje stvar tvoje izbire.

LP in srečno.