hospitalizacija mame dojilje
Svojo dvajset mesecev staro punčko dojim še vedno kar pogosto. Tudi ponoči se zbuja. Malo poduda in takoj zaspi nazaj. Je zdrava deklica, dobre volje in uspešno napreduje. Če je kar koli narobe, jo potolaži edino mamina duda. Hodim v službo, ta čas je pri babici. Zelo sva navezane ena na drugo.
Zdaj pa je nastal problem. Nujno moram na Očesno kliniko v Ljubljano, kjer mi bodo skoraj ves teden delali priskave. Tam sem omenila moj problem. Rekli so mi, da lahko pripeljem otroka s seboj. Naj prinesem napotnico, da jo bodo že oni popazili, ko bom na preiskavah.
Njena pediatrinja pa mi ni hotela napisati napotnice, češ da je otrok že prevelik za dojenje, da je to dober način odvajanja. Pa tudi to, da mi zavarovalnica ne bo krila stoškov.
Kaj naj naredim? Ali imajo zavarovalnice glede tega kakšne omejitve? Ali bi bilo boljše , da ostane doma? Smo precej oddaljeni, obiski bi bili precej naporni za njo. Kaj pa ponoči?
Res ne vem, kaj naj storim. Prosim svetuj mi, prosim.
Hvala!
Draga Copa,
vesela sem, da so na Očesni kliniki pripravljeni tako lepo poskrbeti za doječo mamico in otroka.
Kopiram besedilo iz pravnih aktov ZZZS:
Prečiščeno besedilo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja obsega Prečiščeno besedilo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja objavljeno v Uradnem listu RS, št 30/03 in popravek objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/03.
40. člen
(1) Mati, ki doji hospitaliziranega otroka, ima v tem času pravico do bivanja v bolnišnici. V primeru, da je hospitalizirana mati, ki otroka doji ima pravico, da ob njej v bolnišnici biva tudi otrok. Zavod krije stroške nastanitve in prehrane v višini cene oskrbnega dne, ki je določena s pogodbo med njim in bolnišnico.
V aktih ni specificirana starost otroka, zato vaša pediatrinja nima nobene pravne podlage, da vam zavrne napotnico.
Karmen, hvala za zelo koristen odgovor! Ta dilema je pogosta.
Copa, bodite pogumni in zamenjajte pediatrinjo. In povejte tudi, zakaj!
Čim krajše okrevanje in čim manj skrbi s punčko. Upam, da jo boste vzeli sabo. Vas zelo zelo razumem. Jaz sem mojega starejšega fantka prvič pustila enkrat čez noč doma z očijem šele malo pred drugim letom, pa še takrat sem se počutila povsem izgubljeno, kaj pa če se mu bo kaj sanjalo, pa ga oči ne bo slišal… Sama sem trznila na vsak njegov migljaj, čeprav je tedaj že lepo spal v svoji posteljici in se ponoči ni več dojil.
Mojca
Pa saj ne morem verejeti. Na kliniki kamor odhajaš bi tako lepo poskrbeli za vaju. Zdravnica pa pravi da je otrok že prevelik.
No a, če pomislim vse to niti ni tako zelo čudno, a sem mislila da so na tem že kaj več naredili ti naši znameniti dohtarji in si vsaj malo razširili obzorja glede dojenja. Tudi moja znanka je imela velike težave ko je bila z otrokom v (bolan je bil otrok) bolnici.Ni bila seznanjena s svojimi pravicami, plačala je del stroškov ki jih ne bi bilo treba. A to je že druga zgodba.
želim povedati le to, da je velik problem pri zdravstvenem osebju. Pa oprostite mi vsi tisti pravi, s srcem v zdravstvu.
lp
Naj povem, da sem za praznike doma, jutri se vrnem nazaj v Ljubljano. Z mojo zlato punčko sva prekinili z dojenjem. Ne zaradi moje pediatrinje, (sem še vedno precej prizadeta) ampak moram jemati antibiotike. Vzela sem jo zraven v bolnišnico, ker sem šla po napotnico k dežurnemu zdravniku. Ta mi jo je napisal brez problema. Tam so naju zelo lepo sprejeli. Vendar kaj, ko brez zdravil ne gre. Deklico sem poslala domov. Proti pričakovanju je ona to bolje prenesla kot jaz. Tudi zdaj, ko sem doma, kar nekako zdrži brez mamine dude. Pravi, da dude buba in jih samo boža. Na bradavice sem si nalepila obliže pa jo je to menda prepričalo.
Jemljem tablete Bromergon četrti dan. Prsi me na dotik bolijo. Ali lahko pride do mastitisa? Pravijo nič iztiskat. Kdaj se laktacija povsem ustavi?
Tako sva midve zaključili z dojenjem. Po eni strani sem zdaj kar zadovoljna, po drugi pa me še zdaj kar nekaj stiska tu notri. Je že moralo tako biti.
Hvala za odgovore. Res si super!