Bom skušala biti kratka in jedrnata: poročena sva 10 let, imava 2 otroka. Ker ima mož s.p., je postal že pravi deloholik, tudi ko je doma, je zaradi tel. klicev pravzaprav v službi, ob vikendih je ravno tako zaseden. V redkih trenutkih prostega časa pa je pasiven, nič se mu ne da, ne ukvarjati se s športom, ne z otroci, ne z mano.
Otroci in domača dela so skoraj vsa na meni, poleg službe, ki mi je izredno naporna in stresna. Ob vsem tem si želim vsaj zvečer, ko se vendarle nekoliko umiri, malo nežnosti, objem, želim si, da bi me pobožal, stisnil k sebi, pa tega ni več. TV gledava vsak na svoji strani sedežne, on večkrat zaspi kar v dnevni in tako odpade tudi sex. Jaz pa si sexa noro želim, čutim veliko pomanjkanje, tudi ko pride do njega (1x/teden), je to le rutina, 10 min in nič več.
Ko sem mu nekako povedala moje gledanje na vse skupaj je za 1 teden bilo sicer bolje, potem pa spet po starem. Za nameček imam v službi sodelavca, ki je nor name, ki bi zame naredil vse, odlično se ujameva (tudi v sexu – mož ne ve), pa ga jaz zadnje čase zavračam, ker imam slabo vest in nočem več varati moža.

Kaj naj naredim? Doma zaradi mira ohranim rutino in uživam s sodelavcem? Ali spreminjam moža?

lp, teja 222

uživaj in obdrži zakon, ker doma ne boš nič spremenila

Mož se vam že dalj časa izmika in vam je postalo kristalno jasno, da je v vašem zakonu nekaj hudo narobe. Tudi mož to ve, vendar tiho trpi in upa, da se bodo stvari obrnile na bolje sicer same od sebe. Vaš mož je res že obupan in verjamem, da sluti kaj se dogaja z vami. Nič ne boli bolje kot izguba povezanosti z možem. In ko se je to sedaj zgodilo sta oba nemočna, kot nebogljena otroka sedita vsak v svojem kotu in upata na boljše čase a pri vsem tem dogajanju niti ne opazita kako drugi doživlja brodolom. Vaš mož se čuti kruto izdanega, prevaranega vam pa solze tečejo brez kontrole, ko se s pogledom ustavite na vajinih otrocih. Čutite kot da je povsod okoli vas praznina, ki zija in vas požira v neskončnost a na koncu ostane le razočaranje. Medtem ko vi moža gledate vas on verjetno že prezira saj kot pravite je dolg pogovor sicer obrodil sad a le kratkotrajnega. Vi ste že v novem svetu, privlači vas moški ob katerem se čutite privlačno, ob komer se sprostite in predate sanjam.
Vse to kaža na eno samo dejstvo, da v odnosu s svojim možem niste predelali jeze, strahu, sramu in prezira. Z vsemi temi čutenji ste stopili v zakon. Sedaj mož v sebi zatira vsa ta čutenja za katere ste se vi že doma naučili, da če hočete preživeti jih morate zatreti. Tu je skrit razlog zakaj je vaš mož postal dolgočasen, nezanimiv. Priznate lahko, da se mu godi krivica saj je ves ta čas mirno sedel in čakal, da se vi umirite, sicer ste se res umirila a na zanj boleči način. Če vam vse to nadaljujem; vaš mož se verjeto boji vaše odkrite jeze. On resnično ni ničesar kriv ali odgovoren.
To se je zgodilo vam in odgovornost je na vaši strani medtem ko je on odgovoren samo za svoja čutenja in ravnanje. Vaš mož bi resnično rad odgovor na eno samo vprašanje: Kaj lahko stori da se odnos izboljša, da ga boste zopet imeli radi? Vaš mož bo moral sprejeti stanje in se začeti odločati drugače saj si vi ob sebi želite moškega, ki vas bo nežno stisnil v svoje dlani, izkazoval pozornost, izražal svoja čustva pa čeprav so to čustva jeze, sramu in razočaranja, ne pa moškega ki ga boste morali spreminjati. Koliko prezira, jeze in sovražnih čutenj se skriva v vaši preteklosti in v odnosu z možem? Kakšno preteklost ima vaš mož?
Ne obtožujta drug drugega ampak izražajta najglobljo bolečino v kateri se skriva strah in jeza, poglejta vsak vase in skušajte z besedami izraziti vse tisto kar sedaj izražate z dejanji. A ob vsem tem ne pozabite na otroke, saj oni tudi v tišini srca objokujejo in prestrašeni čakajo kaj se bo zgodilo.
Vse to boste zmogli samo pod pogojem da se za to oba zavestno odločita.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto

[email protected]

*On resnično ni ničesar kriv ali odgovoren*
*To se je zgodilo vam in odgovornost je na vaši strani *

Ne morem vrjeti vašim besedam. Torej, če mož po vseh dolgih pogovorih natančno ve, kje je problem pa svojega delovanja ne spremeni -namenoma, ker ve, kako hudo te s svojim ravnanjem žalosti. Včasih se zdi, da v tem prav uživa…..Kakšna je krivda žene? Ali mogoče ta, da to pač dopušča in se ne loči?! ker bi rada ohranila družino in zakon.
Ali lahko to bolje pojasnite?

Ko v zakonu privrejo na dan boleča čutenja, ko se zdi da mož v tem že prav uživa, kot pravite, so odraz globokega razočaranja. Vsa dejanja pa kažejo na to kaj se dogaja na čutenjskem področju. Najbolj boleče je vas ko vse dogajanje opazujete okoli sebe, se na moža jezite, a vse to ne pomaga. V vašem možu je toliko jeze, besa, sramu, krivde a vse to je potlačeno in ostjaja na neverbalni ravni. Resnično bi bilo za ženo in otroke veliko olajšanje ko bi mož o tem pričel odkrito govoriti pa žal ostaja na ravni dejanj. Če vam to bolj nazorno razložim bi uporabila prispodobo otroka, novorojenčka, ki o sebi in svojem počutju govori z jokom ali nasmehom in mama bo vedela kaj potrebuje v danem trenutku.
Do žene je krivica, da ste primorani moža prebujati na tisoč in en način a vsakokrat čuti da brez uspeha. V tem razočaranju, žalosti in osamljenosti pa je v ženino življenje vstopil moški ob katerem se počuti ljubljeno, željeno, nekdo ki zopet lahko sanjari in v čigar rokah se čuti varno in zavarovano. Slednja odločitev za izvenzakonski odnos pa je ženina odgovornost za kar mož ni v ničemer kriv vendar odgovornost za njegova dejanja in čutenja ostaja na njegovi strani.
Govoriti o krivdi bi bilo nesmiselno, ker je ni lahko pa govorimo o odgovornosti sprejeti stanje in se začeti odločati tako da se upoštevajo občutja. Žena naj govori o svojih čutenjih svojemu možu in on naj je ne prekinja s svojimi žaljivkami, saj je to poniževalno.
Tako upam, da se vam v teh besedah razložila svoj odgovor. Brodolom, ki ga doživlja žena sedaj ni samo ženin ampak tudi od moža. Ob koncu vam želim da bi odnos, ki nosi toliko neizjokanih solz, osamljenosti, jeze in odvečnosti prerastel v ranljivost, kjer bi si lahko z možem podelili vso najglobja čutenja.
Pogumno!

Romana Žitko spec. ZDT

Se strinjam z mehurčkom. Mož je očitno sam sebi dovolj, zato je sedanje stanje logična posledica (tvoje varanje in dvomi). Mislim da nima pojma o tvojem varanju, niti o tvoih občutjih, moški smo včasih zelo samozadostni.
“Nič ne vidim, nič ne slišim”.
Premisli kaj hočeš za naprej, ali hočeš preostanek življenja varati moža?