Dobe dan dr. Vanja,
imela bi eno vprašanje, in sicer kako veš, da si hipohonder? Jaz imam zadnji 5 mesecev težave z zdravjem, za katere pa vse bolj mislim da so psihičnega izvora, saj po moje če bi bile organskega bi se bolezensko stanje slabšalo. Tako pa sem jaz najprej začela z glavoboli, ko so nevrologi ugotovili, da je vse bp sem začela z vročino in si jo merila po 10-20 krat na dan, če je bila 37 sem bila že vsa panična, ko se je to končalo sem nekaj časa opazovala če imam kakšne spremembe na telesu – izpuščaji, modrice, itd. ko tudi tega ni bilo sem začela z bolečimi sklepi, a kmalu ugotovila, da tudi teh bolečin pravzaprav ni, potem sem nadaljevala z belim jezikom (tega imam čisto zares) ki me zelo moti, pa čeprav vem, da to še ni nobena bolezen, no sedaj ko mi počasi zmanjkuje simptomov pa imam že 1 mesec “čuden pekoč občutek v ustih”.
Zdaj mi pa vi g. doktor, prosim lepo povejte, če je možno, da je vse to psihičnega izvora?
Ali je možno, da sama sebe psihično prepričam npr. da imam v ustih pekoč občutek ipd.?

Naj še poudarim, da vse te simptome vedno povezujem z hudimi boleznimi, ne npr. z gripo ali kaj podobnega, ampak npr. rak, tumor, neozdravljive bolezni,…..

Stara sem 24 let, študentka, drugače srečna v življenju in brez težav, z ljubečo družino in ljubečim partnerjem! Vse drugo je super, a to moje počutje mi že rahlo načenja živce.

Prosim za nasvet in pomoč!
Lep pozdrav!
Ana

Spoštovana Ana,

mislim, da ste zadeli žebljico na glavico, vendar vam moja ugotovitev ne bo nič pomagala, če ne boste začeli spreminjati svojih navad (osebnosti v celoti namreč ne morete). Hipohondrijo štejemo med predstopnje depresivnega stanja, zato se poleg psihoterapevtskih prijemov, ki so predvsem namenjeni preusmerjanju pozornosti in energije v konstruktivnejše življenske cilje, za terapijo uporabljajo tudi sodobni antidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti, ob katerih lahko šofirate, jemljete kontracepcijo ipd.

Ana!
Kot da bi brala o sami sebi, res neverjetno! Pa še isto starost imava!
Zanima me, če ni preveč osebno, ali so tudi tvoji starši bili po tvojem mnenju preveč zaščitniški v otroštvu oziroma so morda tudi sami kazali vsaj rahle znake hipohondričnosti oziroma so nasploh bolj panični? Jaz namreč menim, da imajo moji starši s takim vedenjem precej vpliva name pri tem (oziroma so ga imeli v otroštvu, ko smo najbolj dojemljivi za to) – npr. “pazi na to, pazi na tisto, tam so bakterije, stokrat si umij roke…” Tudi dr. Rejca bi vprašala, ali meni, da je lahko taka vzgoja vzrok tega vsaj delno? Da namreč starši prenesejo svoj vzorec vedenja na otroka s takim pretiravanjem, ko otroku v bistvu pokažejo (morda nehote), da nanj na vsakem koraku preži nevarnost in da je vsak najmanjši simptom že lahko kak hud znak? Z drugimi besedami, ali je torej lahko hipohondrija na nek način privzgojena oziroma socialno pogojena? In kako se lahko v tem primeru odpravlja – morda tudi s psihoterapijo?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Maja

Spoštovana Maja,
del naših ocen in vrednotenja je seveda pogojen z izkušnjami, lastnmi pa tudi tistimi, ki so nam bile v oblki zgodnjih informacij privzgojene.Otroci pogosto v začetku razvoja nekritično sprejemajo vedenjske vzorce strašev, do česar se sicer kasneje pa vse bolj ograjujejo- včasih to ne gre v celoti.Takrat lahko psihoterapevtski proces nudi tisto objektivno primerjavo, ki je potrebna za stvarni uvid.

Tudi jaz sem hud hipohonder in kadar me “zagrabi” mi ne pomaga nobena logična razlaga (pri sebi sem našla celo simptome tropskih bolezni, čeprav ni bilo najmanjše možnosti okužbe). Razen tega opažam tudi vse več drugih strahov.Pri nas doma je bilo točno tako kot opisuješ. Zelo se bojim, da bi to prenesla tudi na otroka.

Poskusi svoje strahove obdržat, če se le da, zase in jih ne kaži otroku, saj otrok to zelo hitro začuti in lahko ostane v tem strahu vse življenje. Nenazadnje mu bo manj škodilo npr., če poje kak prašen delec in dobi malo driske, kot pa če bo vse življenje zaradi pretirane pazljivosti staršev obsojen na hudo hipohondrijo, ki lahko najbrž zaradi neprestanih stresov na koncu dejansko povzroči fizično bolezen.

Lep pozdrav še enkrat!
Odgovorila b Maji. Naj povem, da imam tudi jaz precej zaščitniške starše, saj sem edinka in se je ves svet vedno vrtel okrog mene !
Tako da mislim, da je tudi to vplivalo na moje trenutno stanje!
Razmišljam pa tudi z druge streni. Človek vedno hrepeni po neki sreči, a hkrati vedno išče neke težave. In v mojem primeru se mi zdi, da ko nisem našla nobene težave več (urejena služba, skoraj končan študij, ljubeča družina, super partner,…) sem se usmerila na bolezni! Ne vem mogoče se motim, mogoče pa je pri vsakem človeku ta razlog drugačen!
Želim Vama veliko uspeha pri reševanju tovrstnih težav, upam, da nam bo uspelo!
Doktorju pa najlepša hvala za nasvet.

LP
Ana