Imam dve leti starega sina, ki je drugi otrok. Že kot dojenček je bil precej živahen, hitro je začel kobacati, shodil je z 10 meseci, na splošno je bil motorično zelo spreten. Pred dobrim mesecem je padel in imel pretres možganov. Od takrat pa je prav nevzdržen. Povsod spleza, čisto nič me ne sliši, ko mu govorim NE, nagaja sestrici, tako, da ji “krade” igrače iz rok in teče pred njo, teče po kavču, me gleda in se mi smeji, zanj je vse to igra. Seveda dopuščam možnost, da je takšen zato, ker smo verjetno sedaj bolj pazljivi in ima več omejitev, česar pa ni bil navajen. Danes smo bili pri zdravniku zaradi respiratornega infekta, pa je bilo njegovo vedenje “obupno”. Ko sem ga hotela umiriti v naročju, se je na ves glas drl: “Na pomoč!”, tekal je po zdravstvenem domu, vpil, niti sekundo ni bil pri miru. Obnašal se je tako kot zelo razvajen otrok, ki mu je doma vse dovoljeno.
Je torej razvajen, je možno, da je njegovo vedenje posledica pretresa možganov?
Naj povem tudi, da ga od poškodbe dalje muči nespečnost (ponoči, čez dan spi normalno). Če se zbudi, potem ne more zaspati nazaj po 2-3 ure. Zaspi nekje ob 21.00, zbudi pa se že ob 5.00, četudi je imel vmes dveurno epizodo budnosti.
Kakšen pristop je najboljši, da ga umirim in primerno vzgojim?
(Jasno, da si ne želim, da mu tako vedenje ostane ali se celo stopnjuje.)

Marcela,

razvajenost ne »nastane« čez noč. Če svojega sinka tudi pred padcem niste imeli za razvajenega (kot opisujete je bil bolj živahen), najbrž tudi sedaj ni razvajen.
Je pa njegovo vedenje lahko posledica različnih vzrokov:
– med 2. In 3. letom otrok začne uveljavljati svojo voljo, zato lahko postane bolj neubogljiv, nepredvidljiv, trmast, živahen in podobno…;
– najbrž ste od padca bili do njega bolj »zaščitniški« in malce popustili meje, sedaj pa ko se je stanje »normaliziralo«, da meje spet postavljate na svoje mesto in zahtevate, da jih spet upošteva;
– pogosto se zgodi, da živahen ali hiperaktiven otrok ob udarcu v glavo ali poškodbi glave oz. možgan (kamor spada tudi pretres možgan) po poškodbi postanejo še bolj živahni, nemirni, kar lahko traja kar nekaj časa.
– Če se poleg spremembe vedenja (kot omenjate tudi spanja) pojavljajo še npr. neješčnost ali slab tek, slabosti, glavoboli, težave z vidom (npr. škiljenje) in podobno omenite težavo pediatru, kajti v tem primeru bi lahko bila to posledica pretresa možgan.Če tudi – razen večje aktivnosti in nespečnosti – ne opažate drugega- se vseeno pogovorite s pediatrom.

Najboljše bo, da v svoje ravnanje ne vnašate večje spremembe, ignorirajte njegova nezaželjena vedenja, pohvalite vsako spremenljivo vedenje, v svoje družinsko življenje vneste več rutine in otroka pripravite na vse, kar se bo dogajajo izven vsakdanje rutine. Lahko se poslužujete tudi »odmorov«. Nekaj nasvetov boste našli v knjigah: Eksplozivni otrok in Z otrokom lahko sodelujete.

Lep pozdrav in lep dan, Petra