Najdi forum

Higiena in sožitje

Spoštovani!

Pišem v zvezi s problemom ki se v najini skupnosti vleče že skoraj vso obdobje odkar se poznava, tega pa je 8 let. Skupaj živiva 4 leta, 6 mesecev pa sva poročena.
Seveda se boste prvo vprašali, kako si pa potem rinil celo v poroko, če se ne ujameta. Toda tako se je zgodilo ker jo ljubim in že 8 let pač vse to prenašam in upam, da se bo nekako vnesla in začela na zadeve gledati drugače.
Najin večni problem je higiena, čistoča in red v stanovanju. Po ženinem govorjenju sem popoln smrdljivec, ki le smrdim vse popackam in umažem, obenem pa bi bil naj nereden. Toda po moji oceni je psihično nekaj narobe z ženo.
Primer1: Vsak dan poslušam kako smrdim, moje cunje smrdijo, nosi jih za mano ko jih slečem (ko pridem domov) in pravi naj jih povohnem kako smrdijo. Saj so morda kdaj res bile prešvicane toda zadevo sem preiskusil tudi tako, da sem nastavil tudi popolnoma čisto obleko iz omare pa je spet trdila kako sem jo prepojil z znojem. Tudi po tuširanju zmeraj neznosno smrdim.
Primer2: V najinem stanovanji neznosno smrdi ob prilikah ko sem sam doma, ona pa se po treh dveh vrne domov (bila je v bolnici). Ko je stopila v hišo je že v verandi tako močno smrdelo, da mi je očitala da nič ne zračim stanovanja. Toda uro pred tem sem odprl vsa okna in zračilo se je tudi medtem ko mi je očitala.
Primer3: Pride domov, v hodniku najde neko smet. Pol se začne predavanje o tej smeti, analizira odkod se je smet vzela, kako sem jo jaz, ki ne znam nič paziti, privlekel v stanovanje. (imava navado da se preobuvava in po stanovanju hodiva le v copatih).
Primer4: Ko nanese, da je ni kakšen dan doma in ona ne kuha, ter predvideva, da sem si kuhal sam. je scena takšna. Pride domov in iz predalov vlači posodo in mi kaže kako slabo sem jo pomil. To se dogaja tudi v primerih, ko grem na kosilo drugam (gostilna, starši).
Skratka nikoli ji nič ni dovolj čisto, pa čeprav je pred tem dva dni nazaj sama čistila. Da le ima mali povod, da sem jaz lahko kaj premaknil, sem obvezno kriv za vso namišljeno nečistočo.
Takšni primeri se iz ure v uro ponavljajo in nimam več praktično mirne ure ne da bi mi ona povedala, da smrdim ali kaj podobnega.
Pa tudi o kriterijih za čiščenje stvari ne štimajo.
Pri nas se ne sme uporabljati metla, ker baje dviga mikro-drobce prahu v ozračje in potem vsi ti delci spet lahko sedejo na že očiščene predmete v stanovanju. Uporablja se lahko le sesalec. Pa posoda se lahko pere le pod tekočo vodo, cet se pa sproti vliva na krpo, ker baje korito napolnjeno z vodo v kateri bi bil cet ni dovolj higijenski pristop. Pa bog varuj, da bi isto čistilo kot za posodo uporabljali za keramične ploščice ob pomivalnem koritu, saj za keramiko obstaja drugo namensko čistilo. Po vsaki uporabi je potrebno prebrisati vodovodno pipo v kuhinji ali v kopalnici. Obvezno je tudi generalni čiščenje kopalniške kadi po vsakem tuširanju.
Kar se pa osebne higijene tiče, tuširam se vsak dan. Toda po njenem se je potrebno tuširat pred seksom in po seksu, saj človek ne more kar zaspati tako svinski od seksa. In bog varuj, da bi kaj sperme steklo na rjuho, tudi da je ob enih ponoči bomo takrat obvezno preoblekli vso posteljnino, prav tako pa se bomo še enkrat tuširali, namesto da bi po seksu zaspali. Seveda se tudi posteljnino vsak dan nosi na balkon in se jo otresa, da tako odstranimo odmrle kose kože, ki bi lahko bili na posteljnini, ki jo sicer preoblači prav vsak teden.
Takšen način dela v naši hiši je vsakdanjik. Žena se posveča ves čas higijeni v stanovanju.
Ker ob preselitvi pred štiri leti ni dobila takoj službe je odprla s.p. da ji tako teče delovna doba. Toda zaradi preokupiranosti s čiščenjem doma, še ni imela ure časa za kakno delo glede obrti, pa čeprav je na papirju samostojna obrtnica že tretje leto. Prispevke plačuje iz v preteklosti privarčevanega denarja.
Seveda nama je na takšen način tudi finančno začelo škripati, pa spet sem jaz kriv za vse, ker pač s plačo premalo zaslužim.
Ko omenim kakšno šparanje pa je kot, da bi govoril kitajsko. Takrat se začnejo očitki, da si tako ali tako nič ne privošči, da mora samo delati, da komaj še uspeva za mano pospravljati. Seveda vsak mesec gre veliko za čistila, pa za osveževalce prostora, med katerimi smo preiskusili že vse takšne ki se vtaknejo v vtičnico in sproščajo vonjave do tistih ki so kot spreji in se špricajo po prostoru. Tudi na kurjavi bi se dalo kaj privarčevati, če se ne bi zračilo po 5-6 krat na dan. Pa tudi vroče vode bi lahko privarčevali, če ne bi med pomivanjem posode vsak dan iztočili 120 literskega bojlerja. Da ne štejemo vsakodnevne uporabe sesalca in vrečk, ki sodijo k temu.
Ne vem kaj je za narediti, ker se z njo sploh ne da normalno o teh stvareh pogovarjati. Trdi svoje in mi očita nehigijeno in da smrdim kot kakšen klošar, pa čeprav se pri nas doma ne ustvarja nič druga koristnega kot samo čisti se, finančno pa naju bo takšna skrb za higijeno popolnoma uničla.
Kaj mi je za narediti.

Pozdravljeni!

Sicer ne poznam ženine zgodbe, ampak tako, kot ste vi zadevo prikazali, bi se z vami kar moral strinjati, da vse skupaj kaže, da je z vašo ženo nekaj narobe. V vašem opisu je kar nekaj znakov, ki jih opažamo npr. pri osebah s obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo. Za to motnjo je, med drugim, značilna pretirana obsedenost s pravili, redom in čistočo. Ne bi se šel diagnosticiranja takole na daljavo, saj zanj niti nisem usposobljen. Kar sem napisal, je vam bolj v razmislek in pa hkrati nasvet, da se nehajte ukvarjati s tem, kako boste ustregli njenim nemogočim zahtevam. Ker jim preprosto nikoli ne boste mogli. Problem namreč ni v tem, da vi »smrdite«, da ste nečisti, neredni, nemarni,…, ampak se dogaja nekaj drugega. Bojim se, da tega, kaj se v resnici med vama dogaja, ne bosta zmogla ugotoviti in razrešiti sama. Ženine težave, ki so morda res že presegle prag, ko gre za psihično osebnostno motnjo (?), se mi zdijo prehude, da bi se jih dalo rešiti brez strokovne pomoči. Ob tem pa seveda ne smete vse pozornosti (krivde) obračati le nanjo. Tudi vi imate zagotovo precej težav s sabo, če toliko časa vztrajate v takih razmerah in z žensko, ki izvaja tak (čustveni) teror nad vami. Za vašo ženo bi sicer predlagal, da najprej obišče psihologa, ki bi ugotovil ali gre res za navedeno osebnostno motnjo. Žal pa nimam nasveta, kako jo boste uspeli prepričati, da bi to storila. Glede na to, da pomoč rabita oba, bi verjetno bilo smiselno, da najprej skupaj poiščeta terapevtsko pomoč. Če bo tudi vajin terapevt opazil izrazite znake osebnostne motnje, bo dal ustezna navodila in vaju usmerjal naprej. Torej, v vsakem primeru vam oziroma vama predlagam, da si čim prej poiščeta strokovno pomoč.

Lepo vas pozdravljam

Izidor Gašperlin, zakonski in družinski terapevt http://terapevt.izidorgasperlin.com [email protected]

Hvala za odgovor.
Je pa res dobra ugotovitev, da imam tudi sam težave s sabo, ker vztrajam v takšnih razmerah.
Ob prebiranju najrazličnejših odgovorov po teh forumih sem že večkrat dobil občutek, ki se je tudi v odgovoru meni potrdil. In sicer, tisti, ki odgovarjajo zmeraj poskušajo nekako krivdo porazdeliti, kot po pravilu, da “ena žlica sama ne daje zvoka”.

Toda, res je, tudi sam imam precej težav s sabo. Gre za težave s službo (pogoji dela, varstvo pri delu, mobing). Ko sem pa vse skupaj prijavil inšpektorju, mi je ta dejal, da naj se obrnem na medije in da on žal ne more ukrepati. Nekako se mi zdi, da je v tej družbi nekaj hudo narobe. Verjamem, da bi omenjeni inšpektor dvignil svojo rit in si zadevo na terenu ogledal in ukrepal, če bi njega javno dregnili “mediji”.

Seveda takšne težave, delno prenašam tudi v družinsko okolje, ker je nemogoče, da tega ne bi občutila tudi družina.

Res se vprašam, kaj je z mano narobe, da vstrajam v razmerah čustvenega terorja doma in ob hudih oblikah mobbinga v službi?

Ko se glede službe obrnem na pristojnega inšpektorja me ta pošlje k novinarjem in mi svetuje, da zadevo javno obelodanim.
Ko se pa glede družinskih zadev obrnem po nasvet v to posvetovalnico, pa mi ob tem, da so jasno opazni(v mojem opisu) znaki obsesivno kompulzivne osebnostne motnje pri partnerki, poveste, da imam težave s sabo, ker pač z njo tako dolgo vztrajam.

Verjamem, da lahko vse svoje težave rešim v momentu.
Z ženo neham vztrajati in se ločim, službo pa menjam.
Ampak ženo ljubim, svojo službo pa imam rad.

Zato bi pri kvaliteti družinskega življenja in v službi želel doseči le pozitivne premike.
Seveda pa mi je jasno, da ob reševanju psihičnih težav žene, kot mož, vsekakor moram sodelovati in bodo vsekakor potrebni tudi moji obiski skupaj z njo pri zdravniku.
Težava pa je drugje, kako ženo sploh prepričati, da bi šla k zdravniku? Ona je namreč trdno prepričana, da je vse v redu, saj živi po pravilih, za katera je trdno prepričana, da so prava. Kar se seksa tiče nima nobenih submisivnih ali dominantnih želja, celo zgraža se nad tem, ko sva se kdaj kaj o tem pogovarjala.
Velikokrat je že izjavila, da so ji red in poslušnost privzgojili starši in da je po pravilih vajena živeti. V bistvu so ta pravila zmeraj le o enih in istih področjih: higijena, čiščenje, pospravljanje in urejenost okolice hiše (dvorišče).
Zdi se ji nedoumljivo, kako so nekateri ljudje razpuščeni.
Ko greva kdaj od doma, v prižganem avtu čakam, ker je ona na poti od vhoda do avta še našla kakšno smetko ali list iz sosedovega drevesa in mora nujno to pospraviti v kanto za smeti.
Toraj moj problem ni to, da ne bi vedel kaj je narobe, ampak kako ženo prepričati, da sprejme “teorijo” da je morebiti le kaj narobe z njenim pojmovanjem reda in čistoče, ter da je včasih kaj tretjega v trenutni situaciji bolj pomembno in ima prednost pred čiščenjem.

Sedaj je tako, da ona “ve” kaj ima prednost in si naj neumnosti o zdravljenju kar iz glave zbijem, ali se pa naj jaz “pacek smrdljivi, nagraužni” spravim k doktarju, saj izločam “švic, ki ga ni za prenašat”, pa okrog naj malo pogledam: “a nisi tam (na dvorišču na tleh) videl smeti, bi lahko ti pobral ne pa, da morem vse sama.”
“Tu” (nekje na nogi) “imaš spet smet, poglej, na tebe se nesnaga kar lepi”

Lepo pozdravljeni,

jaz vam bom odgovorila malce iz druge strani, na koncu pa pridemo znova na isto.

Recimo, da je delno kaj od tega, kar trdi žena res – morda jo res moti vaš telesni vonj… ne vem… in če je kaj na tem res, vam lahko povem, da se človek bolj poti in ima njegov pot bolj izrazit vonj, če je obkrožen in v nenehnem kontaktu z ljudmi, ki nanj izvajajo pritisk…vi ste v bistvu pod stresom – doma in v službi in bilo bi skoraj nenavadno, če bi bili ves čas sveži in dišeči, kajti pod vplivom stresa se v telesu dogajajo stvari – hočemo ali nočemo….

Ampak dajte me razumet – ne želim reči, da ima žena prav in da vi res imate vonj – ne – želim vam le povedati, da če je kaj od tega res, veste čemu lahko to pripišete in tudi ona, če bi bila v službi in bi s svojim delom držala pokonci vse vogale v hiši in še moža, ki bi le zapravljal za prispevke, doprinašal pa nič, hkrati pa bi doživljala mobing na delovnem mestu in teror doma – bi se njeno telo odzvalo…

Vaša gospa je bolnik – to boste morali spreviditi, kajti znak psihične bolezni je tudi nezmožnost za delo (takšno delo, s katerim se zasluži za preživetje) in življenje na račun drugega (partnerja)….

Zakaj vam pišem tisto od začetka: da bi končno sprevidili kako vam je težko, da morda resnično se ves ta presing v službi in doma pozna tudi že na vašem telesu, hkrati pa vas tista oseba, ki vam to še dodatno povzroča, tako ponižujoče obravnava. Kako lahko moža, ki ga ljubiš tako nizko imenuješ – nekoga ki ga imaš rad sprejmeš z vsem – s smrdečimi nogami, prepotenimi nogavicami… hkrati pa mu prideš na pol poti – zase in za del skupnega življenja in uživanja tudi sam zaslužiš in ne živiš le na njegov račun, …

Sprevidite počasi, da jo res ljubite, kar je pohvalno, ni pa vajino življenje normalno. In ko boste sprevidili, boste od nje preprosto zahtevali zdravljenje. Včasih nam pri takih korakih tudi malo pomaga sram, kajti ko nas postane sram pred drugimi, da vztrajamo v tako nemogočem odnosu in ko nas počasi postane sram pred nami samimi – takrat napravimo kakšen korak tudi v smeri spremembe – pa čeprat ta korak boli, kajti če jo iamte radi, verjamem, da je ne bi radi izgubili – hkarti pa se verjetno zavedate, da tukaj ni pričakovati sprememb in če boste želeli spremembe in zaživeti normalno življenje, da boste morali odditi. Morda vztrajate tako dolgo prav zato, ker veste, da lahko pride do razhoda, kajti ona ni pripravljena sodelovati. a nekaj morate vedeti, vaša žena vas potrebuje – saj sama ni sposobna živeti – prihranki sedaj morda še so… ne bom se spuščala dalje, koliko od tega bi z ločitvijo izgubila… morda jo bo pristanek na trdna tla le zbudil, da vam bo sledila k strokovnjaku po strokovno pomoč. Včasih je potrebno človeku odvzeti vso oporo, vso zalednje, da se je vendar pripravljen premakniti, kajti zavedanje eksistence in občutek, da ostanem sam, zna biti dovolj boleč in prebujajoč. Samo pogumno – če jo res ljubite jo spravite k zdravniku, kajti prej ko bo deležna pomoči, prej bo lahko normalno zaživela. Je pa lepo da z njo vztrajate in najverjetneje ji boste tudi pripravljeni pomagati – tega bi si želela marsikatera žena.

Sija

Saj ni res, pa je.
Moje mnenje na podlagi lastnih izkušenj: žena ima težave, ni samostojna.Težave imate tudi vi, ne (samo) zaradi njenega vedenja,
ampak zaradi lastnega občutka manjvrednosti in/ali še česa.

Ljubite ženo ki vam vsakodnevno pravi(verbalno in neverbalno) smrduh?
Ljubite žensko ki v najboljših letih ne da nič od sebe, razen čiščenja?
O sveta pomagavka ste skromen.

Lahko se sprijaznite s tem kar je, kar bo težko ker to stanje že obravnavate kot problem, lahko poskušate spremeniti ženo(kar vam skoraj zagotovo ne bo uspetlo), lahko pa poskušate spremeniti sebe(za kar imate še največ možnosti)

Prvi koraki: pogovor z ženo, psihiater zanjo, zakonski svetovalec oz. terapevt za oba. To bi bilo za začetek, čas bo prinesel dodatne zaplete, ampak tudi odplete. Na poti boste spoznaval kdo v resnici ste vi in kdo in kakšna je vaša žena. Trdo delo. Morda velike obresti. Kdor ne poskusi, ne ve.

Meni je terapija dala ogromno in se vedno znova zahvaljujem tisti kruti stiski ki me je pripeljala do nje.

Mogoče pa ima preveč časa. Predlagam, da se z njo pogovorite v smeri, da naj začne opravljati preko s.p. ki ga je navsezadnje ustanovila. Potem ji ne bo več ostalo toliko časa za kristlno čisto stanovanje. Se pa strinjam, da zelo pretirava s čistočo in mogoče ima res s tem psihično težavo. Naj gre na razgovor k psihologu.

Meni se to zdi skrajno žaljivo. So stvari, ki jih svojemu partnerju ne smeš govoriti, ona pa jih govori vsak dan, večkrat na dan. To je bolno in nesramno.

Tudi jaz bi rekla, da imate najprej vi sam velike težave.
Pravite, da se vsi spravljajo na vas?
Zakaj pa?
Zakaj vas ne jemlje resno niti inšpektor, niti vodstvo, niti sodelovci?
Kaj šele žena? Ona vas na vse načine ponižuje, da je že kar bolestno.

Kako pa so z vami ravnali starši? Ste tudi za njih bil slab, smrduh in nesposobnež? Nebodigatreba?
Ste tudi doma trpel take pritiske in skušal dokazovati, da niste tak? Da niste vi kriv? Ste krivil starše, da so krivični, bolni?

Se v službi samo vam dogajajo krivice ali tudi vašim sodelavcem? So se z mobingom spravili vsi samo na vas, ostali pa ga ne opazijo?

So se vsi na tem forumu spravili na vas, namesto da bi vam dali nasvet, kako ženo spraviti k zdravniku?

G. Izidor vam je dal krasne nasvete, tudi tega, kako ženi dopovedati, da je z njo nekaj narobe. Ampak vi tega niste opazil, vi ste spet videl krivico, ker ste dober, ker želite pomagati, ker ženo ljubite-ljudje pa oboržujejo vas. Nadležno, kajne.

Torej, za vaše stanje je kriva služba, nesposoben inšpektor, nesramni sodelavci in potem še bolestno natančna žena.

Zdaj pa razmislite, kako bi pa nekdo drug reagiral na vašem mestu, kako se sodelavci in vaša žena vedejo do drugih ljudi?
Sodelavci nad vsemi izvajajo mobing? Ali nad tistimi, ki so šibki in ki pustijo, da se jim to dogaja, ki so kot Kalimero (iz risanke) -zakaj pa vedno jaaaaaaazz??
Vaša žena govori smrduh svojim staršem, sorodnikom in sosedom? Očitno tudi zato ne gre v službo, ker je nikjer nebi nihče tako sprejemal, kot jo doma, mož.

Vi pravite, da ženo ljubite. Kaj pa ona vas? Tako uživa v vašem smradu in nečistoči in poniževanju, da vztraja ob vas, kljub temu, da ste tak pacek in da niste “priljubljen” ne v službi, ne v družbi. Očitno sta oba sprejela idejo, da sta eden drugemu potrebna in da je tako prav. Kaj bi bilo z vami, če nebi imel žene, da bi vas komandirala? Kaj pa mislijo o vas druge ženske? Smrdite tudi sodelavkam? Prijateljem? Sosedom?

In ne, ni treba kar pustit ženo, iti stran, se ločit-sploh ne.
Niti je ni treba pošiljati takoj k psihiatru, ker ne vemo, če je dejansko bolna ali mogoče samo počne stvari, katere ji vi omogočate.

Pokažite ji vendar, da ste samostojen, odrasel moški!!
Ne letajte kot cucek takoj v kopalnico, ko njej zasmrdite!
Ne ugajajte ji vendar toliko! Saj ste pameten, izobražen, odločen moški. Postavite se za svoj prav.
Če se vam ne zdi obleka umazana, jo nosite še drug dan! Če se vam ne zdi da smrdite, vprašajte nekoga, ki vam je blizu, če njemu smrdite, poiščite drugo mnenje, če ne zaupate v svoje in ženino-potem pa se ravnajte po svoji vesti.
Več let ste se vi prilagajal ženi. Zdaj je na vrsti ona, da se začne prilagajati.
Vidva sta oba potrebna strokovne terapije in vodenega pogovora, ker če sta sama, vedno zmaga ženina. Vi pa ste žrtev.
Mogoče boste ženo lažje spravili k strokovnjaku, če obrnete malo zgodbo.
Povejte ji, da imate vi probleme, da bi jih vi rad rešil in da jo prosite za podporo in pomoč (mogoče pa le ima ona prav in ste vi pacek)-če vas ljubi, bo šla z vami, vam bo pomagala, da bo končno dokazala, da ima ona prav!
Sicer pa če malo ugibam, za vaju ne bo noben strokovnjak dovolj strokoven, ker bo vsak odprl rane, ki vaju bolijo, ki se jih oba zavedata.
Zato tudi v to dvomim, da si vi sam želite terapije za oba.
Vi bi peljal ženo, da njo prevzgojijo, če bi pa vam rekli, da ste tudi sam kriv delno….bi pa rekel: spet jaz! Spet nesposobni “strokovnjaki”….

Žal, boste moral zelo razmisliti, zakaj se to dogaja ravno vam in vaši ženi.(tako v službi, kot doma)

Tudi od žene bi jaz pričakovala, da se končno zjasni, zakaj vas pa ona še prenaša?? Vi pravite, da jo ljubite. Kaj pa ona do vas čuti? Razen gnusa in seveda vaše plače?

Težka situacija, ki pa škoduje samo vama. Okolice končno niti ne motita in ljudem je vseeno, kako imata vidva doma. če si bosta pomagala, bosta sebi koristila!

New Report

Close