Grozno razočarana nad LOGOPEDSKIM POROČILOM
Spoštovani, moja težava je takšne narave, da zahteva podrobnejši opis …
Ker je moj sin zaostajal v govornem razvoju, sva s partnerjem želela čimprejšnjo logopedsko obravnavo, saj meniva, da je dobro morebitne nepravilnosti obravnavati dovolj zgodaj. Pri starosti 26 mesecev smo že imeli prvo obravnavo, saj sva bila pripravljena priti, kadar kdo odpove terapijo.
Prvo srečanje ni potekalo v najboljših okoliščinah, saj log. takrat ni imela svoje ambulante, temveč improviziran prostor brez igrač in drugih pripomočkov. Sin tudi ni bil najbolj razpoložen, saj sta mu rasli obe petki in ga je bolelo. Log. je z njim takoj vzpostavila kontakt in menila, da je zelo odziven. Sin ima rad ljudi in komunikacijo, zato le-to pri njem ni težava, čeprav je verbalno zelo šibek. Sledil je pogovor z mano, sin in partner pa sta počakala zunaj. Log. me je seznanila z mnenjem, da je sinova groba motorika dobro razvita, fina pa slabo in da sumi hipotonijo, saj se je tudi zelo slinil. Takrat je uporabljal le nekaj besed, od samostalnikov le avto (aupo) in ata, sicer je imel svojo znakovno govorico, ali pa me je prijel za roko in pokazal, kaj želi, zraven pa se oglasil s polglasnikom. Bil je še v plenicah. Čeprav se mi je zdelo njeno mnenje glede motorike nenavadno, saj sem sama (in vzgo. v vrtcu) menila, da je ravno fina motorika njegovo dobro področje, se mi mnenje ni zdelo zelo pomembno, saj je log. to sklepala zgolj na podlagi tega, kako je sin prijel barvico, ko je narisal vlak (krožno obliko s kolesi, dimnik in nekaj detajlov, ki seveda niso bili zelo natančni). Ker mu izdelek ni bil všeč, se je razjezil, ga malo počečkal in jokavo zasitnaril.
V naslednjih sedmih mesecih so sledile še štiri obravnave, sedaj pa bomo imeli le-te na 14 dni. Sin je v tem času napredoval na vseh področjih, tudi brez pleničk je že 6m, kar nekaj časa pa tudi ponoči. Njegov govor napreduje, čeprav je še vedno v velikem zaostanku; vse več se oglaša, verbalno komunicira, uporablja okoli 40 besed. Motorično je zelo napredoval. Specialna ped. v vrtcu je menila, da dobro razume navodila, lepo napreduje in navdušeno sodeluje. Kakšnih vedenjskih posebnosti pri njem ni opazila, prav tako jih nismo doma, je pa včasih trmast, uporniški, nagajiv, kot je normalno za to starost.
Moj problem pa je naslednji … Log. mi je včeraj izročila log. poročilo, saj potrebujemo napotnico za preverjanje sluha ter psihologa, kot je pri otrocih z gov. zaostankom običajna praksa. Njeno mnenje je datirano s septembrom 2013, v njem pa so njena opažanja s prve obravnave, kar pa ni navedeno. Piše, da ima plenice, da se oglaša samo z »ee«, zraven tega pa navaja, da »stalno zahteva hrano« in da se v igri »ko mu pade koncentracija, razjezi in nekontrolirano meče stvari«. Od kod ji ta dva zadnja podatka, ne vem. Ko sem temu nasprotovala, je vztrajala, da se živo spomni, da je metal kocke (kock pa takrat ni bilo, saj tam niso imeli igrač). Verjetno je razlog za ti mnenji moje poročanje, da se ob neuspehu razjezi in podre tisto, kar je sestavil. Tudi glede prehrane sem omenila, da je zelo ješč, nikdar pa ni »neprestano terjal hrane«. Navedla je tudi, da ima pestni prijem (pincetnega je obvladal že pred 12.m vendar ona tega ni prvič preverila drugače kot z barvico) in riše samo črte.
Navedeno me je tako pretreslo, da sem se takoj dogovorila za sestanek, vseeno pa želim vaše mnenje… Kako je možno, da log. navede nekaj, kar sem omenila (rad je, se jezi ob neuspehu), kot svoje opažanje in še to zelo spremenjeno? Kako lahko napiše poročilo s podatki izpred sedmih mesecev in tega niti ne navede, ko je vendarle vmes spremljala otroka in je napredek očiten? Gredo ti podatki potem v kartoteko? Tega vsekakor ne morem dovoliti.
S samimi obravnavami in komunikacijo sem sicer bila zadovoljna, log. sem zaupala, sedaj pa sem zelo razočarana. Ne želim si konflikta, želim si le, da bi sin imel obravnave, ki jih potrebuje, vendar me zdaj skrbi, kakšna bo naša nadaljnja komunikacija, ko bom nasprotovala njenemu mnenju.
Radovednostradovedna,
težko komentram poročilo kolegice, predvsem zato ker ne poznam vašega otroka. Ne glede na vaše dvome in strohove, mislim, da bi bilo najboljše, da se naprej pogovorite z logopedinjo. Tako boste tudi razjasnili vse in uskaldili vaše opažanje z mnenjem logopedinje.
Glede tega, kam poročilo gre – je odvisno za kakšen namen je bilo napisano.
Hvala za odgovor,
pravzaprav sem se takoj, ko sem tole objavila, zavedla, da dela drugega log. ne boste komentirali. Seveda sva se z logopedinjo takoj pogovorili. Njen odgovor je bil, da je bilo kasnejših srečanj premalo, da bi lahko spremljala napredek. Se strinjam, da jih je bilo zelo malo, a potem je treba priznati, da otroka še ne moreš ocenti, ne pa natisniti ugibanja izpred sedmih mesecev in jim dodati nov datum. Kar po mojem mnenju ena sama ura ali manj z otrokom je, ugibanje, pa naj si še tak strokovnjak.
Tega pa ne pišem zato, ker bi želela očrniti vaše delo, temveč zato, ker poznam mnoge primere staršev, ki po takšnem nesporazumu sodelovanje kar opustijo, in takšne, ki ne upajo reči ničesar. Za uspešno sedelovanje je pač nujno takšne stvari razčistiti. Škoda bi namreč bilo, da bi zaradi tega hodila tja z odporom, kar bi gotovo čutil tudi moj sin.
Lep pozdrav
Eva