grozljivka
Spoštovani ljudje vseh starosti!
Ker nujno potrebujem čim več mnenj – vsako je dobrodošlo – bom opisala grozljivko. Moja primarna družina – nima smisla opisovati – oba starša alkoholika, nora starejša sestra in mlajša, ki je moja edina prijateljica. V glavnem, bila sem uničena že tam do petega leta starosti. Parlet zatem je oče umrl in mami se je strgalo. Mojo in sestrino vzgojo je preb+vzela starejša sestra. Kmalunzatem je v našo hišo špripeljala še fanta. Pustimo vse podrobnosti, ker jih je preveč. Želela sem le stran, daleč stran in odšla s prvim ki me je hotel. Zdaj sva poročena 13 let in že ves čas je alkoholik. V zadnjih mesecih je pustil še službo. Za preživetje praktično nimamo. Koliko je bilo meseceb, ko konec meseca nisem imela hrane za moja dva otroka(9 in 13).Ko to pišem, jokam. Želela sem najboljši dom za moje otroke, rada ju imam čez vse. Jaz v tem zakonu sem sama. Sama sem že od začetka. Oditi ne morem nikamor, tudi otroka nočeta oditi. Ko sem to omenila sem videla trpljenje na njiju med njunim jokom. Stara sem 38, v življenju nisem naredila ničesar, od mene nima nihče nobene koristi, v tem depresivnem stanju, otroka le še bolj trpita zaradi mene.
Prosim, svetujte, čeprav to ni cela zgodba – pomoč sem iskala že vsepovsod – zanima me,če ima kdo idejo, ki se je še nisem domislila. Pišem vam namreč zato, ker zadnje dni razmišljam, da bi se ubila, ali pa sebe in otroka, saj tako ne bi več trpela v tem življenju. Odrasla bosta namreč v hudo trpeča posameznika kakršna sem tudi sama in tega ne privoščim niti sovražnikom.
Hvala.
Pozdravljeni!
Upam, da vam bom lahko vsaj v uteho, če že ne v kakršnokoli pomoč. Predvsem pa upam, da ni že prepozno in da črne misli niso prevladale ter prevzele obliko dejanj.
Moj pogled na vašo situacijo je tak, da se mi zdi bolj kot želite nečemu ubežati, se še bolj in bolj ujamete v ta krog. Bežali ste iz primarne družine, da bi zbežali iz ‘objema’ alkoholikov in kolikor lahko predvidevam iz vašega zapisa raznih zlorab v enako okolje.
Problem je v tem, ker ste probleme, ki jih ima nekdo drug prevzeli nase oziroma se poistovetujete s tem, kar dejansko tista druga oseba je…o sebi govorite, kot da niste naredili nič koristnega, da ni iz vas nič, v resnici pa je ravno vaš mož tisti, iz katerega ni nič, saj pravite, da ste v zakonu sami, kar verjetno pomeni, da tudi za otroke poskrbite vi. On pa le jemlje, vam energijo, otrokoma otroštvo ter zapravlja denar za pijačo.
Vi morate začeti gledati nase, vaš mož je bolan (in dokler se on sam ne odloči za zdravljenje, mu vi ne morete čisto nič pomagati) in vas skupaj s svojo boleznijo vleče na dno, vi pa za sabo svoje otroke. Samo na vas je, da presekate to vez, pustite moža, da sam pada v to luknjo (kdaj bo padel na dno je izkjučno na njem), vi pa se poberete, najprej z mislimi in nato bodo tudi dejanja nekoliko lažja (taktat boste tudi lažje videli, kako ukrepati, da bo za vas in otroke najbolje).
Jaz vam lahko rečem, pojdite stran, vzemite otroke, pojdite magari v varno hišo za par mesecev, da se finančno poberete, še prej pa greste pokukat na kakšno Al-anon srečanje, kjer boste našli podporo pri mnogih ljudeh, ki so se znašli v podobni situaciji in tudi našli rešitev zase (to bi bil moj nasvet), ampak dokler vi ne vidite rešitve zase, dokler ne pogledate z drugimi očmi ter se najprej odklenete iz spon moža ter lastnih občutkov nesposobnosti, se vam bo zdela vsaka rešitev nemogoča.
Vam pa polagam na dušo in srce, ne niste vi nesposobni, veliko imate za pokazat, poglejte okoli sebe, vse lepe reči v vašem življenju (osredotočite se nanje), zapišite jih, če želite. Veliko ste dali skozi in preživeli, vendar ste lahko zaradi tega le močnejši (občutite to moč v sebi, recite si, vse to sem preživela, vidiš kako sem močna, marsikdo se prej vda).
To je dolgotrajen proces, ne bo šlo čez noč, dajte si čas, da pustite bolečine otroštva za sabo ter vsak dan močnejši in pokončnejši gledate proti rešitvi ter življenju, ki si ga želite.
Želim vam vse dobro.;-)
Pozdravljeni.
Lahko si le mislim, kako vam mora biti težko….
Svetujem vam, da partnerju čimprej odločno postavite ultimat, da se mora iti zdravit, ker resnično ni druge rešitve. Z otrokoma morate iti stran od partnerja, stran od alkoholika. Nimate kam iti? Zatecite se začasno v kakšno varno hišo (povežite se s Centrom za socialno delo), morda k sorodnikom, prijateljem? Zelo pomembno je, da v komunikaciji s partnerjem nastopate odločno, ne dopustite nobenega manevrivanja z njegove strani. Postavite mu jasne meje, kaj pričakujete od njega, in kako boste ukrepali, če vas ne bo upošteval. Če je/bo nasilen do vas ali do otrok, pokličite policijo! Verjemite mi, če mu boste samo grozili, da ga boste zapustili, in tega ne boste potem naredili, vas ne bo jemal resno. Od besed k dejanjem! Pogumno in odločno! Ne pozabite, to delate zaradi otrok in vas samih. Vi vsi si zaslužite boljše življenje! Na centru za socialno delo se pozanimajte, če poteka v vašem kraju kakšna skupina za svojce alkoholikov. Zelo bi vam koristila. Sama tudi delam v eni izmed organizacij, ki nudi pomoč zasvojenim, tudi alkoholikom.
Sporočite mi, kako je šlo.
Pozdrav
POZDRAVLJENA
PRVI KORAK SI NAREDILA KO SI NAPISALA TO PISMO.
DRUGI KORAK NAREDI TAKOJ IN POISCI AL-ALON SKUPINO. NASLOVE DOBIS NA NETU.
NE ODLASAJ, POZNAM OGROMNO AL-ANONK IN NOBENI NI ZAL DA JE PRISLA ,, POGLEDAT,, IN OSTALA, KER REC DELUJE.
NE OBUPAJ KER ŽIVLJENJE JE LEPO LE LEPSO STRAN GLEJ.
SRECNO
Pozdravljena. Povedala ti bom moje mnenje kaj bi jaz naredila na tvojem mestu. Prvo bi se soočila z možem. Postavila ga bi pred vprašanje ali se misli on streznat in nehat pit/it na odvajanje ALI pa se naj spoka iz hiše. Če pa ga nič ne bi mikalo bi pa pobrala stvari in otroka. Lahko bi šla začasno živet k mlajši sestri, če se dobro razumeta kot si napisala ali pa v varno hišo. Glede na ustrezno izobrazbo bi si našla službo. Vem da je težko sama sem to izkusila ampak prosim ne obupaj! Naredi to za otroka, da bota mela boljše življenje. Postav se na noge in začni živet tako kot ti hočeš! Ne smeš mislit o tem, da bi ubila sebe in otroka! Veš kaj vse lahko narediš da boš imela boljše življenje sam obupat nesmeš! Upam da nisem prepozna, posta nisem prej zasledila pa tudi nevem zakaj kdo drug ni pomagal glede na to da je med najbolj branimi v tem tednu.