grozljivka
Spoštovani ljudje vseh starosti!
Ker nujno potrebujem čim več mnenj – vsako je dobrodošlo – bom opisala grozljivko. Moja primarna družina – nima smisla opisovati – oba starša alkoholika, nora starejša sestra in mlajša, ki je moja edina prijateljica. V glavnem, bila sem uničena že tam do petega leta starosti. Parlet zatem je oče umrl in mami se je strgalo. Mojo in sestrino vzgojo je preb+vzela starejša sestra. Kmalunzatem je v našo hišo špripeljala še fanta. Pustimo vse podrobnosti, ker jih je preveč. Želela sem le stran, daleč stran in odšla s prvim ki me je hotel. Zdaj sva poročena 13 let in že ves čas je alkoholik. V zadnjih mesecih je pustil še službo. Za preživetje praktično nimamo. Koliko je bilo meseceb, ko konec meseca nisem imela hrane za moja dva otroka(9 in 13).Ko to pišem, jokam. Želela sem najboljši dom za moje otroke, rada ju imam čez vse. Jaz v tem zakonu sem sama. Sama sem že od začetka. Oditi ne morem nikamor, tudi otroka nočeta oditi. Ko sem to omenila sem videla trpljenje na njiju med njunim jokom. Stara sem 38, v življenju nisem naredila ničesar, od mene nima nihče nobene koristi, v tem depresivnem stanju, otroka le še bolj trpita zaradi mene.
Prosim, svetujte, čeprav to ni cela zgodba – pomoč sem iskala že vsepovsod – zanima me,če ima kdo idejo, ki se je še nisem domislila. Pišem vam namreč zato, ker zadnje dni razmišljam, da bi se ubila, ali pa sebe in otroka, saj tako ne bi več trpela v tem življenju. Odrasla bosta namreč v hudo trpeča posameznika kakršna sem tudi sama in tega ne privoščim niti sovražnikom.
Hvala.
Pozdravljena!
Res si v težki situaciji, a ne naredi otrokoma še težje!! Pravijo, da ko si na tleh, greš lahko samo še navzgor, in tako tudi bo, boš videla. Stopi do svojega zdravnika, se pogovori z njim, če rabiš kakšne depresive. Na socialni službi prosi, naj oni pokličejo moža na razgovor in ga poskušajo prepričati v zdravljenje alkoholizma s kakšnim ultimatom. Če je dovolj hudo, pojdi v varno hišo, tam ti bodo tudi nudili pomoč za naprej. Nisem še slišala, da otroci ne bi hoteli oditi od alkoholika. Ponavadi ravno oni prosijo mamice, naj jih odpelje stran. Kar pogumno, vsaj na posvet v varno hišo, boš videla, da nisi sama na svetu s takšno usodo in, da rešitve so.
Srečno!
Otroci so bolj močni kot mislimo. Seveda se bojijo sprememb, a jih lažje prenesejo kot prej izgleda. Sicer pa je varna hiša ali kakšni sorodniki, prijatelji, najem…, lahko začasna rešitev. Ko bosta otroka spoznala, kako je živeti v miru, pa lahko naredite bolj odločen korak naprej.
Včasih ženske trpio naprej zaradi takšnih otroških strahov, njim pa najlepša leta spolzijo skozi prste v trpljenju, otroci pa nato odletijo iz gnezda, po možnosti pa materam še očitajo, da jih niso odpeljale stran od nasilneža češ, kaj sem pa jaz vedel, saj sem bil samo otrok, ti bi morala ukrepat! Kar zberite pogum in ukrepajte. Držim pesti za vas!
od vseh teh možnosti, bi bila edina varna hiša kamor pa otroka niti pod razno nočeta iti. Dovolj sta velika – izbereta lahko da bosta ostala pri očetu. poleg tega nimam niti za garsonjero v najem – slaba plača. Ravno zato, ker vem, da bosta otroka zaradi mene odrasla tako kot pravite odtujena od mene in njega,sama in trpeča v duši za vse življenje, se sprašujem ali ni bolje vse končati? Kot jaz, tudi onadva nikoli ne bost a srečna, če pa bosta še živela s to težo, ki jo imam v srcu jaz, potem pa jima ne privoščim tega. Prehudo je. Vem,. S tem se borim že 20 let (ravno toliko časas sem tudi na psihoterapiji ter antidepresivih). Kar bi morala storiti prej takrat pri 19 letih, je mimo in naredila sem hudo napako. Nihč me ni ničesar podučil, nihče mi ni rekel, da me ima rad, da naj ostanem in doštudiram….zdaj je pa prepozno…pa ne zame, bnriga me zame – uničila sem dva otroka in nikolinikoli si tega ne bom odpustila. ZAme bi bila msrt odrešitev,če me ne bi skrbelo, da bom tako in tako pristala pa v peklu..
Kot sem že rekla, zdaj ste psihično na dnu in vidite vse črno, kaj boljšega v tem trenutku sploh niste sposobna sama videti. Otrokoma boste naredila najslabše, kar je možno, s kakšnim samomorom. Tako jima boste tudi pokazala, da je smrt beg iz težav – kaj ju bo potem čakalo?!? Če nočeta proč, onadva situacije ne vidite tako črno črne, da ne bi zdržala še nekaj časa.
V tem trenutku si poiščite zase zdravniško pomoč. zdravnik vam lahko nudi močnejša zdravila, spodbudno besedo, nasvet, morebiti v tem trenutku tudi hospitalizacijo.
Pravite, da sta otroka dovolj velika, da se sama odločata, torej bosta sposobna čas do vašega izboljšanja prebiti tudi sama in si sama poiskati kakšno pomoč, če bi jo rabila. Vse to pa z zavestjo, da ste jima dala dober zgled, da človek v stiski poskrbi zase.
V najem greste lahko tudi h kakšnemu starejšemu ali bolnemu človeku npr. V zameno za pomoč. Iščite trenutne rešitve, ni treba ravno sedaj rešiti stvari za 50 let vnaprej, če jih do sedaj niste. Ko se boste postavila na zeleno vejo, pa počasi dalje…. Pogumno!