GROZAAAA!
STARA SEM 46 LET IN IMAM 29 LET DELAVNE DOBE. IMAM ŠE MAJHNEGA OTROKA IN NEZAKONSKEGA PARTNERJA. V BLIŽNJI PRIHODNOSTI LAHKO OSTANEM BREZ SLUŽBE.PARTNER MI NE BO V POMOČ,KAR MI JE ŽE VNJAPREJ POVEDAL.PROSIM POMAGAJTE KAM SE NAJ OBRNEM,ČE BOM RES OSTALA BREZ SLUŽBE.OB TEJ MISLI ME DUŠI IN PONOČI NE MOREM SPATI, NE MOREM SI PREDSTAVLJATI IZ ČESA IN KAKO BOVA Z OTROKOM ŽIVELA.PROSIM POMAGAJTE MI Z NASVETI,DUŠI ME IN STISKA PRISRCU.
ANA, HVALA
Spoštovana Ana, če bi se uresničil črni scenarij in bi ostali brez službe, se oglasite na najbližjem centru za socialno delo, ta je mnamreč neposredno poklican poskrbeti za koristi otrok.Ste že pomislili na to, da je otrokov oče dolžan plačevati preživnino za otroka?Pomoč lahko pričakujete tudi na Zavodu za zaposlovanje.Obiščite svojega izbranega zdravnika, ta bo sam ali po posvetu s psihiatrom poskušal omiliti ali odstraniti vaše nerazploženje.
Ana, vi ste še vedno mlada ženska, ki je sposobna poiskati si ustrezno službo, le dosti samozavesti potrebujete in seveda treba se je gibati v takšnih okoliščinah, ki vam omogočajo pridobiti ustrezne informacije o službi. S tem sem želel povedati, da obojokovanje med štirimi stenami ne bo pripomoglo, k optimističnemu pogledu na svet. Malce prodornosti nebi škodilo.
Je pa zelo lepo od partnerja, da vam je povedal, da se nanj ne morete nasloniti v težkih trenutkih. Tu bi se dalo pridobiti kanček samozavesti v tem smilu, da ste edino vi, ki lahko naredi kaj zase in otroka.
Da, pa je to partner se niti nebi strinjal v celoti. Partnerji si namreč delijo, tako slabe kot dobre strani življenja, seveda pa mora obstajati določena mera delitve.
Srečno !!!
Pozdravljena
Stara sem toliko kot vi, le da imam manj delone dobe in dva otroka. Jutri se mi lahko zgodi isto -da ostanem brez službe. Vendar o tem ne razmišljam, kajti pravijo, da če nesrečo kličeš, še hitreje pride. Ne kličem jo, zato pa raje vsak dan berem ta forum in se iz vsakega pisma naučim kaj koristnega. V moji pisani je na steni že veliko odgovorov ga. Rejeca in tam so zato, da jih še kdaj preberem. Meni pomaga.
Na svetu je mnogo ljudi s problemi. Nekateri si pomagamo tako, da to pred drugimi priznamo in jih prosimo za nasvet. Nekateri pa sploh ne vedo, da probleme imajo. Verjemite mi, da je za njih mnogo hujše.
Vašega partnerja je verjetno zelo strah, da bi moral prevzeti odgovornost za vas in otroka. Če bi ga silila v to, bi se strah samo povečal. Kaj boste s tem pridobila? Bolje, da sama stopite po pomoč. Za otroka ni nobena pot pretežka. Storite to zase in za vašega majhnega otroka. Povejte otroku, kako ga imate rada!
LP
Ana, dajte no. Saj se res sliši grozno, pa vendarle svet ni tako krut in brez možnosti in priložnosti. Sam imam sicer precej manj let, pa več izkušenj z delom in zaposlovanjem. Dela je kolikor hočete, za poštene, pridne delovne, sposobne. Pišete preko neta, torej ste nadpovprečna. Povprečen Janez ali Micka namreč še ne znata in ne uporabljata forumov.
Rabite torej le malo poguma odločitev, da napadete vse možne oblike in načine iskanja dela, rednega, honorarnega, na črno, ali kar že hočete. Ljudje danes delajo marsikaj za preživetje, ženske hodijo pospravljati po domovih (tarifa je med 800 in 1200 na uro), po podjetjih, pazijo otroke, itd. itd. Kupite kakšen oglasnik, morda dobite idejo kaj vi lahko počnete.
Veliko sreče, samozavesti in poguma. Ljudje danes ne živijo 60 let temveč 80, 90. Torej ste še mladi.
Hvala za nasvete, toda če živiš v manjšem kraju (ne v velikem mestu),povrh vsemu pa bo ostalo na cesti še nekaj tisoč ljudi, ne vem komu bi šla pospravljat ali pazit otroke.Ali mislite, da je tako enostavno spokati kufre, se odseliti kam drugam in iskati službo.Velikokrat sem se v življenju že pobrala, upam, da se bom tudi tokrat,samo sem želela povedati,da je današnje življenje takšno, da te spravlja v obup in tem bolj me vse to boli, ker sem se zelo pozno odločila za materinstvo in sem mislila, da bom to vlogo opravljala v najboljši meri, zdaj pa se moram ukvarjati oziroma boriti za preživetje.Zato sem napisala tudi tak naslov grozaaa…
L.p.