Gre za MOM?
Kaj storiti se boš morala odločiti sama. Glede na to, da je vse skupaj vplivalo nate tako, da še sama ne veš kaj je res in kaj ne bi bil moj nasvet takšen:
Sama bi se TAKOJ prijavila k psihoterapevtu in začela delati na sebi. Glede na to,da se ves čas vrtita v začaranem krogu bi prekinila tudi odnos vsaj za pol leta ( če ne dlje) z ultimatom, da se začne zdraviti tudi on in ko bosta oba toliko pri sebi, da bosta lahko videla realno situacijo, bosta razmislila, kako naprej. Kadar ne veš kako naprej, se je najbolje odločiti tako, kot je najbolje za otroka.
Mu je ok, da se dogaja, kar se dogaja? Si predstavljaš kako je šele zmeden on, če še si že ti čisto zmedena? Tvoj otrok živi v popolnoma nezdravem okolju, ki mu zagotovo škodi in pravico ima in vajina dolžnost je, da se spravita toliko v red, da lahko skupaj ali ločeno delujeta kot starša kolikor toliko normalno. To kar opisuješ pa je daleč od zdravega. Če ne zmoreš otroka postaviti na prvo mesto, potem je tvoja vloga kot mame precej vprašljiva, kar se tiče pa njega, je pa tako že zdavnaj odpovedal. Namesto da sanjariš kako bi bilo , če bi bilo, se raje spoprimi z realnostjo in začni reševati eno težavo za drugo.
Ali si mom ali ne ne vem, je težko takole povprek reči, poleg tega te lahko odnos z osebo, ki je podoben kot tvoj mož lahko spravi v stanja, da se začneš tudi ti vesti precej podobno kot tisti, ki imajo mom. IN če ne veš, kaj bi sedaj s tem, še enkrat ponavaljam – razmisli kakšno mamo si zasluži tvoj otrok? Na robu živčnega zloma ves čas ali kolikor toliko uravnovešeneo osebo. Če že praviš, da tvoj partner ne zmore priti k sebi, potem se v red spravi vsaj ti.Bolj kot tvoje sanje, kako boš morda nekoč vseeno uspela ustvariti normalno družino z “nenormalnim” partnerjem je sedaj pomembna realnost tvojega otroka.
GittaAna
