Najdi forum

Pozdravljeni.
Zdi se mi, da sem imela življenjskega opravka z osebo, ki je imela grandiozno NOM. Vendar zaradi vse neverjetne dobrote in želje po brezpogojni ljubezni z njegove strani ne vem, ali je bilo to res. Bil je zelo dober, pameten in čustveno inteligenten človek. Posledice prekinitve zveze pa so take, kot da bi življenje preživljala z NOM. Ali NOM lahko ojačša, tako kot omiliš, tekom življenja? in ali je res, da NOM ljudje največkrat najdejo NOM partnerje?
Hvala za odgovore.

Pozdravljena pop2!

Narcistična motnja se ne kaže v reakciji osebe, ki je bila zapuščena, temveč v njegovem vedenju v odnosu. Povedano preprosto, važno je to, kaj je oseba, za katero sumiš, da je NOM počela v odnosu in ne kako se sedaj ti počutiš, ko je ni več. Kaj naj bi bilo tisto, da se tebi zdi , da je narcis? Tvoje besede opsiujejo človeka, ki naj bi bil dober, pameten in čustveno intelgenten. To je nasprotje od narcizma.

Ni pravila, da bi si moral narcis poiskati zgolj drugega narcisa, kot partnerja. Če pa imata iste cilje pa zagotovo lahko zelo dobro delujeta skupaj. Težava nastane, če so njuni cilji različni, saj se začne bitka za prevlado. Načeloma se z narcisi bolj ujemajo ljudje, ki radi pomagajo drugim, imajo nizko samozavest, imajo šibke osebne meje….takšne lahko narcisi lažje vrtijo.

GittaAna

GittaAna

pozdravljeni, hvala za komentar. Kot posledice omenjam analiziranje najinega odnosa, da sem dojela, da je bil izvor njegovih težav v dojemanju sebe kot najbolj dobrega človeka na svetu. Občasno mi je tudi omenil da ve, da je na svetu s posebnim poslanstvom, da mu je to omenjala tudi babica. Vedno ga je kovala v zvezde, bil je prvi vnuk v družini, oboževan s strani družinskih žensk. Svoji mami je predstavljal nadomestnega partnerja ( samohranilka), njegove potrebe ( interesi) so bili redkeje zadovoljene. V ospredju so bili njeni. Mama je v resnici a njem izživiela svoj otroški nezadovoljeni narcizem.
Težavo imam, ker sva oba taka, da težko postavljava meje in sva lahko mimogrede “žrtve” narcisističnih oseb. Oba sva bila občutljiva na potrebe drugega, oba občutljiva na čustva drugega…. Jaz nisem želela narazen, ker sem videla v najinem odnosu veliko edinstvenega.
Kje je problem? Rada ni prišla do ” clouserja” in po analiziranju najinega odnosa sem prišla do tega, da je šľo pri njemu za prikrito grandiozno narcisistično motnjo, vemdar na drugi strani ogromen konflikt, saj je imel ogromno etično noto. Je tudi precej asocialen. Ne razumem zares, kaj se mu je dogajalo. Ali je želel le zadovoljiti otroško potrebo po narcisistično zasedenosti? Brala sem, da so otoci, ki so bili nadomestni partnerji svojim staršem obupno želijo ostati sami, da jih partner ne bi zopet zasedel.
Ne vem… Tako sem napisala, da upam, da se boste znašli iz napisanega.
Se opraščam za slovnične napake, sem na tablici in ni najbolj userfriendly.
Lp

Pop2, vidim da si se zelo poglobila in imaš tudi precej znanja, vendar ima samo analiziranje in analiranje partnerja preceh hitro svoje meje. Nakaterih stvari ne moreš zanalizirati brez pomoči zunajih opazovalcev, saj ne glede na to, kako zelo se trudiš biti objektivna in koliko znanja imaš gredo vsi tvoji zaključki še vedno skozi filtre tvoje neobjektivnosti . Ne more biti drugače, svet vidiš tudi skozi očala svojih nezavednih strahov, želja, obrambnih mehanizmov….

Poleg tega odnos ni zgolj na intelektualni ravni in se ga ne da zgolj preprosto zaanalizirati in bo vse jasno in bomo potem kocke tako skupaj dejali, da bodo pasale, pa bo vse ok. Odnosi so precej bolj zapletena stvar.

Predvsem pa zate ni toliko pomembno, kakšni procesi in od kod se dogajajo v tvojem partnerju, najprej moraš počitisti pri sebi, da boš vsaj minimalno objektivna, da boš lahko približno ocenjevala njega. Veš sama kaj te je privleko, kaj si dobila, kaj si dajala, zakaj se nekaj ne ujema, kar se tebe tiče ( ne zgolj na intelekturalnem nivoju).

Ljudje se pogosto začnemo preveč zapletati v partnerja, da se nam ne bi bilo treba soočati samemu s seboj.

GittaAna

GittaAna

razumem. Delam na sebi, tega dela nikakor nisem izpustila. Me pa v nadaljevanju ovira strah pred novimi vezami. Bojim se narcisov. Grozno. Tako zelo, da bi raje ostala sama za vekomaj.

Pop2…..tudi jaz sem ravnokar zaključila 3 letno vezo z moškim,ki je imel narcisoidno motnjo. Na koncu nisem več vedla,kdo je tu nor. Ostala sem otopela,brezvoljna,brez energije in ciljev,preden sva se spoznala sem pa prekipevala od energije in zadovoljstva. Sprašujem se,zakaj sem si dovolila vse to izgubiti? Pa za tako inteligentno se imam,da velikokrat svetujem in pametujem drugim,sebi pa nisem znala pomagat. Čisto sem na tleh in izgubljena….kar ne vidim nič lepega okoli sebe in ja,tudi jaz se bojim,da še kdaj trofnem na kakšnega takšnega moškega…..

Skeptična in pop2!

Odnos z nekom, ki ima osebnostno motnjo ali takšne značajske poteze ne mine brez posledic. Kar opisujeta je precej značilno. Vendar mine, dlje kot si stran in več časa mine, bolj kot začneš skrbeti zase prej se enegija in volja doživljenja in vse ostalo vrne.

Tećava je bolj v tem, da se z več enregije vrnejo tudi narcisi in podobni osebki. Ker zavohajo, da je spet kej za vzet, se napajat in podobno. Kar je povsem vseeno, če bosta v tem času, ko bosta lizali rane in nabirali energijo čim več in čim globlje razmisliti tudi zakaj vaju je sploh pritegnil, zakaj niste videle že prej ( resda so pravi mojstri v zavajanju, ampav vseeno, če ima človek vse na broju potem hitreje zazna, da nekaj ni v redu in predvsem se hitreje umakne, ko to vidi. Mene ob vsem, kar vem in da jih že na vodi začuti, še vedno kakšen pimerek kdaj uspe obrnit naokoli vendar ne več kot za kak dan ali dva – kar se pa partnerstva tiče, pa me sedaj takšni tipi dobesedno odbijajo. Ker sem tisti program v meni, ki ni deloval pravilno spravila v red ni več privlačnosti, kvečjemu odboj.

Torej, ali boste ponovno v kakšni podobni vezi ali pa boste srečali koga, s katerim boste lahko imele zdrav odnos je bolj odvisno od vaju, kot pa od tega, kdo se bo priklatil naokoli 😉

GittaAna

GittaAna

Draga GittaAna!

Popolnoma se strinjam s tabo in v zadnjem letu,odkar sem odkrila tale forum,sem temeljito predelovala,zakaj se mi je zgodil ta zadnji odnos. Presenetljivo sem odkrila,da so bili vsi moji moški v tem življenju na podoben način…ne bom rekla moteni…ampak,imeli so isti vzorec….Po branju člankov tukaj gor,tudi in predvsem tvojih odgovorov,sem odkrila,da je bila moja mama momster in narcis. In težek alkoholik. Alora,imam tudi jaz močno okvarjeno psiho,saj sem bila mama svoji mami in torej prevzamem vlogo mame v partnerskih odnosih. Dajem in dajem,dokler se ne izčrpam….ne obtožujem moških,rada bi pa vedela,kako iz tega vzorca. To,da nekaj ozavestiš,je eno. To,da vse to pridobljeno zanje spraviš v prakso,je pa druga. Govorim o podzavesti in vzorcih na nezavedni ravni. Kolikor opažam,tudi sama zavoham narcisa že od daleč,bila sem pa zmožna nametat pesek oči sama sebi zaradi silne želje po ljubezni….ki si jo edino sama lahko dam,to zdaj že vem….Hvala ti za vse tvoje odgovore,znanje in izkušnje,ki jih deliš z nami. Res rada te berem. Bodi dobro 🙂

Skeptična ni drugega kot korakati naprej korak za korakom, dokler se megla ne razkadi. In vsakič, ko ti zdrsne , se pobrati, otepsti prah in stopati naprej. Pomaga terapija, izobraževanje, praksa…Ponavadi je tako, da ko če n-tič razmišljaš, da ne bo nikoli konca in zakaj ti je tega sploh treba, nenadoma presenečen opaziš, da si že čez ciljno črto 🙂

Morda bi kaj našla tudi v knjigah:
Zaljubljeni v sanje
Nič več soodvisen
Ne reci temu ljubezen.
GittaAna

GittaAna

New Report

Close