Pozdrav vsem!
Zanima me, kdaj približno so začeli Vaši otroci govoriti oziroma izgovarjati “prave” besede.
Moj sin bo čez nekaj dni star 15 mesecev, pa še nič ne pove. Govori sicer v svojem jeziku, in to kar precej, žlobudra na vse pretege, vendar nič “nam znanih besed”. Ne izgovori niti besed “mama” in “ata”.
Je pa po drugi strani zelo dojemljiv za vse, kar mu razlagamo. Pravzaprav ni stvari, ki je on ne bi razumel in se odziva na vse, kar mu govorimo.
Zna tudi oponašati kužka, muco, kravico, igra se z avtki in oponaša zvok le-njega: brrr,…,ananan,…, govori pa še ne. Kako je bilo torej pri vas oziroma vašem otroku?

Moj sin je star 22 mesecev, pa tudi še ne govori “po naše”. Reče sicer mama, ata, papa in še par besed, oponaša nekaj živali, kaj več pa ne spravimo iz njega. Imam občutek, kot da noče govoriti. Če mu rečem, naj kaj ponovi za mano (npr. Reci kuža.), mi gladko odgovori NE. Tako kot tvoj, pa razume vse in presneto dobro ve, česa ne sme in kaj lahko. Mislim, da ima vsak otrok svoj tempo odraščanja in da se mu je treba prilagoditi.

po moje ni preveč pametno otroka ‘siliti’ naj končno že kaj pove. Pri nas je bilo zelo učinkovito, da smo vsako svoje in njegovo dejanje komentirali. Npr. če je vzel knjigico in pokazal na kak predmet ali žival v knjigici … sem vse to komentirala, on pa mi je s svojim ‘žlobudranjem’ pomagal. Ko sva šla na sprehod sem se z njim ‘pogovarjala’ o stvareh ki sva jih videla. Vedno sem počakala, da mi je ‘odgovoril’ in ga za to tudi pohvalila .. s smehljajem, nežno gesto, poljubčkom … naprimer, ko sva se šla zvečer kopat, sem komentirala .. kako se slačiva, dava dol majčko, pa hlačke, pa nogavičke .. o, tele nogavičke so pa manjše kot tiste včeraj … veliko sem ga spraševala in če je odgovoril v ‘svojem jeziku’ je bilo zame to že dovolj. Govoriti je začel kar zgodaj. Za drugi rojstni dan je imel že bogat besedni zaklad. Govoril je tudi stavke. Zdaj je star 3 leta. Probleme ima s črko i in r. Ampak jaz se ne sekiram. Se bo že naučil. Važno je, da so njegovi stavki vedno daljši in slovnično zelo pravilni (za triletnika). Z njim se nikoli ne pogovarjam po otročje. Pazim da je moja slovnica pravilna. Vedno uporabljam dvojino. On pa skoraj vsak stavek ponovi za mano, kar se dogaja šele zadnjih nekaj mesecev. Prej nikoli ni ponavljal stavkov … mogoče kakšno besedo, stavkov pa ne.
Zdaj se velikokrat zgodi, da on komentira vse, kar kdo od ljudi v njegovi bližini dela. Vse je pripravljen povedati. Ni mu nerodno, če kakšno besedo izgovori narobe. Takrat, ko se to zgodi (da narobe izgovori besedo), jaz samo nevsiljivo ponovim za njim pravilno, in sploh ne poudarjam, da je prej izgovoril napačno …tako da nima občutka, da je v bistvu prej izgovoril narobe. Na ta način smo popravili že kar nekaj njegovih napačnih besed.
Drugače so pa otroci različni … kot seveda že veste 🙂 … in iz tistega nerazumljivega ‘žlobudranja’ bo iz malčka kar na enkrat začelo prihajati cel kup zanimivih besed. Čaka vas kup smešnih in zanimivih … predvsem pa tudi za vas zelo poučnih mesecev. Bodite pozorni, saj vam bo malček ‘pričaral’ ogromno nepozabnih trenutkov s svojim govorjenjem. Jaz sem ga snemala na diktafon. Še vedno ga… tako da on ne ve. Potem mu zavrtim kaseto, saj se zelo rad posluša. Bo pa to bo tudi en lep spominček.

Pozdrav, Barbara.

Moja hčerkica je stara 21 mesecev in tudi razen mama in tu pa tam kakšne besedice, ki ji zbeži, ne govori še nič. Mislim, da je preveč sramežljiva in dokler ne bo sigurna vase ne bo govorila. Morem pa priznat, da je zelo brihtna in ni res, da če začne otrok prej govorit, da je bolj inteligenten. Počakaj bo že prišel njegov čas tudi za govorjenje.

Naš otrok pri 9 mesecih še ni sedel, pri 11 pa je hodil. Do 22 meseca je samo žlubudral pa še to bolj malo, pri 23 mesecih pa je gladko izgovarjal črko r in govoril ne ravno kratke stavke. Pri 2 letih in sedmih mesecih smo ga dali iz plenic, čez dva dni (ne meseca!) pa je bil suh tudi ponoči.

V bistvu je vsako stvar začel “pozno” kar se tiče knjig in starih mam, ampak obvladal pa jo je v trenutku, tako da samo veliko veselja z otrokom in čim več skupaj preživetih uric v igri in pogovoru in otrok se bo odlično razvijal!

Velikokrat sem dobila občutek, da je sam v kakšnem kotu treniral in ko je obvladal stvar, jo je pokazal tudi ostali.

Nisem še mama, a se spomnim moje mlajše sestre, ki je do tretjega leta uporabljala kakšnih pet besed, največkrat pa samo Ee? Ee! Ee. S tem Ejem se je vse zmenila, nato pa je približno pri treh letih kar naenkrat začela govoriti in to v lepih, smiselnih, dolgih stavkih. Verjetno je tudi ona trenirala v kakšnem kotu 🙂