govor 18. mes deklice
Spoštovani,
pišem zaradi 18. mes hčerke, pri kateri me že ves čas nekaj skrbi. To je drugorojenka in je res drugače, zato toliko skrbi.
že , ko se je rodila, je ogromno spala (prvo trimesečje) po tudi 20h/dan. Tećave s pitjem sva imeli velike, sama sem imela veliko mleka, dojiti se ni hotela. Sem si črpala mleko in je spila cca 800/dan z odmori , po 50 ml na obrok. Vse je zelo kasneje. Je hipotona, asimetrična.
V RA hodiva (na mojo željo) od 8 mes, P se ni zdelo potrebno. Takoj sva hodili 1x tedensko na FTH in še na del. t. Njeni mejniki:
obračanje na trebuh – 7mes, popolnoma samostojno sedenje 12 mes, 12, 5 začetki kobacanja (po 4h), pri 14h mes stla na nogah in zelo kamlu hoja ob opori, pri 17, 5 mes hoja.
Ga. na FTH pravi, da nima nevroloških znakov, da je tako zelo hipotona in da je shodila čisto v okvirih in je zadovoljna. Sicer punca zelo dobro komunicira s smehom, opazovanjem, smeji se že od 2 mes, in to zelo rada, Kamor prideva, vprašajo, če je res vedno tako dobre volje. In, je res.
Sama še ne je, poskuša, pa obrne žlico. Sicer zdaj veliko in je brez težav(koščki …). Igra se z igračami, postavi stolp, lista knjige, kaže z dlanjo (ne s prstom že dolgo časa), pokaže vse v knjigi kar ji rečemo, izvrši kratka navodila, imamo “filing” da razume čisto vse. Ko jo vprašamo, če hoče npr. banano, nakazuje da pokima. Hodi že lepo, z rokami na redini telesa ali navzdol, občasno jo zanese, če je prehitra, sicer OK.
Navajm, kaj zmore. Zdaj bom pa skrb. Ni me skrbelo do zdaj, ker smo se prej ukvarjali z FTh vajami …
Pravijo, da bo govorila, le kasneje, ker je hipotona. Deklica je pri 2 mes govorila agu, abu. Nato skoraj nič oglašanja, kak glas (aaaaa, eeeeeee ) do 11 mes. nato ej, jej, dej, ma, ba, be okoli 1 leta. Pri 13,14mes je rekla ama, am am kadar je bila lačna. Ob tem času tudi mama, pa nisem vedlea točno ali meša amam, ali mama. Nato je bilo pri 16 mes, dede, tete, bebe in tega ni več. Opažam, da ko zmore nek zlog, drugih ne uporablja (pozabi?) in zdaj sem mama, le kadar pade in hoče k meni (tako zgleda), ko vidi hrano je ama in vse je gaga.
Oponaša kužka ov ov, ovco ba, ribo, odpira in zapira usta, konjča – se nasmeji na široko.
Trenutno gaga in zgornji stavek-našteto – stara 18 mes. Bo pa spet drugače čez kak teden.Neke glasove ima, vendar ne glih ponavljajoče, besed ni. Pokaže na vse očija, okno, televizjo, babi, avto, stol, rože, čevlje, copate …
Govor. Prosim za mnenje. Do zdaj mi v RA dr ni koplicirala zaradi govora, je rekla, da hipotončki imajo skoz usta odprta in da ima ohlapno tudi tu, in po hoji bo govor napredoval. Upam! Skrbi me pa vseeno.
Hvala in lp!
Po mojem mnjenju je z vašo deklico prav vse v redu. Vidite, vse ker beremo po pletu ali v knjigah ni vedno tako v praksi. Ponavadi se prva beseda pojavi okoli 12 mes. starosti, vendar se govorni razvoj od otroka do otroka zelo razlikuje. Za prvo besedo štejemo tisto, ko otrok nekaj izgovori s pomenom, torej med besedo in predmetom ali osebo je povezava smiselna. Zelo pomembno je to, da prve besede otroci uporabljajo v obliko stavka, oz. enostavne stvake in jim pravimo monoreme. Razumevanje prvih besed pa je vedno povezano s kontekstom oz. pomen je odvisen od situacije. To na primer pomeni, ko vaša hčerka reče “mamo” to lahko pomeni da hoče k vami ko ste že navedli zgoraj ali pa na primer izraža željo po vaši pozornosti. Otrok vsako leto ponavadi pridobiva po eno besedo, to pomeni da eno leto star otrok v besednjaku mora imeti vsaj eno besedo (lahko pa tri, štiri odvisno od otroka), dvo leten otrok dve besedi i tako naprej. Sposobnost za tvorjenje stavkov pa se razvije ko otrok ima zadosten nabor besed, to je ponavadi približno v 16 mesecu starosti.
Zelo pomemben mejnik je gesta kazanja ki je pojavlja okolo 9-10 meseca starosti, ko otrok z istegnjeno roko in kazalcem pokaže na določen predmet ali osebo. Proti koncu prvega leta se pri otrocih pojavlja tudi eholalija- to je oponašanje govora okolice i se zadrži dalj časa. Od prebranjega sem razumela da je to pri vaši deklici prav v redu.
Če želite spodbujati njen govor vam svetujem da ji berete vsak dan vsaj 15 minut. Uporabljajte t.i. dialoški odmev – oponašajte njeno oglašanje, razširjajte njeno bebljanje in oglašanje, uporabljajte poudarjeno melodijo, veliko ponavljajte, uporabljajte kratke stavke.
Upam dam sem vam vsaj nekoliko pomagala.
Naš je bil nedonošen, grozno hipoton, kot prekuhan makaron, kot da sploh nima okostja in mišic, včasih se mi je zdel kot kupček nekega želeja :(((, kar razlezel se je, no, po 9. mes se je on “odločil”, da bo vse hkrati: začel se je obračati, že čez teden dni puzati, nato se je usedel in pri 12 mes – shodil. Kar tako – s svetlobno hitrostjo! Ampak – s koščki riža se je še vedno davil, da bi pojedel kak kruh ali piškot – misija nemogoče! Nobenega oglašanja – niti bu, ba, agu kar vsi otročki dajejo od sebe – NIČ!! Ne brundal, popeval, ni delal dežka – kot da sploh nima glasu. Je pa vse pokazal, vse naredil – če si vprašal kdo reče hov, je pokazal kuža, samo pa ni rekel hov ali karkoli. Je prikimal in odkimal, odrinil, če mu ni pasalo ali si vzel – rekel pa ni ne bu ne mu. Tja do 2. leta se nisem sekirala – po tem pa že zelo. Nobeno branje, nič ni pomagalo k napredku. Potem je imel 3 leta in je začel enako, kot pri gibanju: v zaletih!! Nikoli ni čebljal – on v direktu z Rji, z vsemi šumniki, sičniki, z vsemi kilometrskimi besedami – dobesedno čez noč! En dan besede, drug dan več besed skupaj, tretji dan stavki- po 2 mes smo že malo hrepenili po časih, ko te veščine še ni obvladal :)) Resno – jaz sem mislila, da samo naš otrok ne bo nikoli govoril – danes ima 5 let in kak dan bi ga takoj zamenjala za eno “negovoreče” bitje. Hkrati z govorom so se nhale tudi težvae z grizenjem in žvečenjem, nehalo se je davljenje s hrano, tako da “hipoti” očitno res rabijo dlje časa.