Spostovana Karmen, lepo pozdravljena!
Vem, da je gosta hrana pogosta tema vprasanj. Odgovore sem prebrala in se vedno nimam popolne predstave, kako in kaj naj bi se postopoma uvajalo. Predvsem, kaj je primerno na zacetku, kasneje oz. kdaj uvajati posamezna zivila ( mlecne izdelke, meso, rumenjak). ce sem prav razumela, si o tem ze nekej podrobno pisala in “objavila” tudi receptke. Ali mi lahko svetujes, kje je moc to prebrati? Baje je bilo to sredo srecanje na temo gosta hrana, pa sem zal prepozno zvedela.

Hvala!!!!

Draga Suzana,
res je, da smo ob poplavi nasvetov, v zvezi s hranjenjem našega dojenčka, ki letijo od vseh strani (profesionalnih in laičnih) starši lahko kar precej zmedeni. Medicinska sestra v posvetovalnici reče eno, pediater drugo, naše mame in tašče tretje, soseda četrto, itn…

Na kratko: primerna hrana za začetek je sadje in zelenjava, nato žitarice brez glutena in koruzne jedi, šele nato meso. Po devetem mesecu rumenjak, po enem letu cela jajca in mlečni izdelki ter žita z glutenom, kravje mleko po drugem letu starosti – če v družini nimate zgodovine alergij.

Prosim, pošlji mi e-naslov (če želiš ga ne bom objavila tukaj) in ti pošljem daljši članek na temo “Gosta hrana”.

Recepti so v bistvu namenjeni prehrani alergičnih otrok a so uporabni tudi za prehrano otrok v prvem letu in še naprej. Kopiram link:

Hej, zakaj pa ne bi članek objavila tu? Mislim, da bi razveselila precej duš.

Draga Karmen,
najlepša hvala za odgovor. Nisem taakoj odgovorila, ker smo šli na naš prvi skupni dopust na morje. Kako smo uživali!!!
Veš, splošna navodila o uvajanju goste hrane poznam. Pa vseeno… Ana je moj prvi otrok in res nisem prav samozavestna, še posebej ker me pediatrinja sekira, da je presuha. Vedno zmajuje z glavo, ko vidi, da je pridobila v mesecu in pol le 400 ali 450 g (stara pa je zdaj 6 mesecev in tri tedne). Jaz ne morem pomagati. Dojiva se, kolikor hoče. Pa ni prav požrešna. Ko sem jo nekajkrat poskusila prisiliti, da poje malo več, je bila prav katastrofa. Jok, odrivanje… – se ne grem več! Pri gosti hrani pa tudi ni najbolj navdušena. No, in pediatrinja mi je svetovala, naj kaj uvedem skutke, pa malo kisle smetane, pa malo posolim…!!! Jaz sem sicer poslušala, ampak POSLUŠALA je pa nisem. Ne bi rada male “zapacala” brez potrebe. Si mislim, da je pač bolj suhe sorte, saj tudi midva z možem nisva obilna. In tudi sicer je vesela, zelo aktivna, radovedna deklica. Torej, kljub mojim opažanjem in mnenju, da pač otrok verjetno ne bi izstradal sam sebe, sem malce v dvomih, ker pediater je pač le pediater in ta naj bi že vedel…
Doma imam Veliko paparico za male papavčke in se skušam malo orientrirati po njej. Kakša knjiga pa se zdi tebi?
Še eno vprašanje – običajno svetujejo uvajanje goste hrane od nekako četrtega meseca naprej in potrem naštevajo, po šestem to, po sedmem to… Ali če začneš uvajati gosto hrano kasneje, se vse premakne za ustrezen čas naprej? Kompliciram, a!!???

Glede tvoje ponudbe, da mi pošlješ obširnejši članek na moj mail, bom tega zelo vesela, res!

Res lepa hvala! Krasna si, ker vlagaš toliko energije in časa v pomoč nam – zbeganim staršem! Lep dan želim!

Suzana

Draga Karmen, zopet jaz kličem na pomoč!
Odkar sem zadnjič pisala so se stvari spet malo spremenile. Mala Ana je začela zmanjševati podoje. Verjetno je to čisto običajna stvar, ko začne otrok povečevati količino zaužite goste hrane, ampak Ana poje res minimalne količine »ta pravih« obrokov.. Zdaj praktično pošteno popije le še zvečer, ponoči, malo za kosilo (bolj za odžejanje), pred dnevnim spanjem (popoldne) pa za cartkanje. Da to ne bi bilo vse, pa še odklanja mlečne obroke (kašice Milupa npr.). Zjutraj bi pa glodkala kruh (ko vidi naju z možem, kako jeva zajtrk, bi kar zlezla v najina krožnika). Jaz ji dam koruzni ali graham kruhek in ga kar poje, ampak to ni dovolj hranljivo, kajne!? Razmišljam, da če se ne doji več toliko, bi bilo vredu, da poje vsaj dovolj mlečne hrane s prilagojenim mlekom ali dojenskim. Kaj naj ji dam za zajtrk, ko se noče dojiti in jesti kašic? Ali lahko že poskusim s kakšnim jogurtom, kefirjem… Po pravilih ne? Kaj pa sojin jogurt, tofu…? Me malo skrbi, da ne bo dobila dovolj koristnih snovi, ki so sicer le v maminem mleku. Da ne omenjam, da sem kar »malo« razočarana, ko se malčica tako odrine od mojih prsi… Meni pa dojenje res veliko pomeni. No, ampak dete se očitno osamosvaja ali pa je to le prehodna faza. Upam!
Upam, da te ne obremenjujem preveč. Ampak res mi pomaga že to, da izlijem svoje skrbi na »papir« in vem, da jih prebere nekdo, ki razume.
Hvala Karmen! Res lep dan ti želim!
Kar malo žalostna Suzana

Draga Suzana,
vesela sem,d a ste se lepo imeli na počitnicah. Tudi jaz nisem takoj odgovorila, ker sem si med prvomajskimi počitnicami privoščila teden brez računalnika in sem svoj čas posvetila mojim otrokom, možu in obnovi hiše.

Normalno MINIMALNO pridobivanje teže za dojenčke gre po naslednjih tabelah:
– prve tri do štiri mesece najmanj 110-115g na teden
– od četrtega do šestega meseca najmanj 85g na teden
– od šestega do dvanajstega meseca vsaj 40g na teden.

Pomembno je, da je njegovo pridobivanje na teži nepretrgano, da obenem raste v dolžino in se povečuje obseg otrokove glave, da je otrok zdrav in zadovoljen in se dobro razvija tako psihično kot motorično.

Tehtanje otroka je tudi hudo relativno, saj je bila lahko teža pri prejšnjem pregledu odmerjena narobe, pa potem sedaj, pri ponovnem pregledu vse ne “štima”. To se rado zgodi še posebej, kadar so otroci pri tehtanju razburjeni in je odmerek s tehtnice lahko hitro +/- nekaj 50-100g. Če je tvoja punčka zrastla v višino, praviš tudi, da je živahna in debelolična, potem mislim, da je tvoja skrb odveč.

Je pa včasih hudo, še posebej kadar imamo opravka z ljudmi iz prejšnjih generacij, ki še vedno menijo, da je le debel dojenček zdrav dojenček. Generacijo ali dve nazaj je bil ponos mnogih staršev imeti največjega, najtežjega in najdebelejšega otroka, ki že zelo zgodaj je vse vrste hrane v velikih količinah in kar najbolj zgodaj. Kljub temu, da so svetovna zdravstvena organizacija WHO, Unicef in ameriška pediatrična akademija (The American Academy for Pediatrics) izdale javno priporočilo, da se z gosto hrano začne šele po dopolnjenem 6. mesecu starosti, nekateri zdravniki in medicinske sestre še vedno priporočajo začetek dodajanja goste hrane že po dopolnjenem tretjem mesecu.

Vzporedno s trendi, ki so se v preteklih desetletjih (od 60. let prejšnjega stoletja naprej) nagibali v prid hranjenju otrok po steklenički, z umetnimi, prilagojenimi mešanicami – nadomestki materinega mleka, je bil obenem tudi zelo močan trend čim zgodnejšega uvajanja prve prave hrane dojenčkom. Duh tekmovanja in konkurence med materami (in tudi zdravniki), katera bo imela debelejšega, močnejšega in po takratni miselnosti zato tudi bolj zdravega dojenčka, ki uživa že veliko vrst različne hrane v kar največji količini in pestrosti v čimbolj zgodnji starosti. To miselnost je spodbujala tudi takratna industrija otroške hrane, saj so imeli od tega velikanske finančne koristi. Matere in zdravniki so zato v tistem obdobju verjele/i, da je zgodnje uvajanje goste hrane v otrokovo prehrano prednost.

Veda o prehrani je še relativno mlada in nasveti – pa čeprav vedno dobronamerni – so se v zadnjih desetletjih že mnogokrat spremenili. Novejše raziskave pa so prav nasprotno temu trendu dokazale, da je človeško mleko najboljša možna hrana, ki zadovolji vsem prehrambenim potrebam (zdravega, ob roku rojenega in dobro razvijajočega se) dojenčka najmanj v prvi polovici otrokovega prvega leta.

Recepti v paprici so OK, edino priporočila so se v tem času malce spremnila (sedaj uvajanje hrane po dopolnjenem šestem mesecu…). Meni osebno so zelo ljubi tudi recepti v knjigi Zdrava prehrana za dojenčke in malčke, avtoric Anne Sheasby in Jill Scott. No, v tej knjigi so odlični recepti, z vsem ostalim pa se ne strinjam popolnoma (npr. uvajanje mesa že pred 6 meseci), saj je knjiga že malce zastarela.

Članek sem poslala na mail.

Draga Aja, prav rada, vendar je dolg 22 strani in je oblikovno predolg za objavo v tem okvirčku. Bom poskrbela, da ga bo Primož v naslednjih dneh objavil na straneh, kjer so tudi članki o dojenju

Draga Suzana,
pri šestih mesecih je res še malce prezgodaj za naravno odstavljanje. Res je, da se odstavljanje uradno začne že s prvo žlico goste hrane, toda otrok bo tvoje mleko potreboval še kar nekaj časa. Poskusi ji vedno pred obrokom ponuditi dojenje vsaj iz ene strani, tako da dojenje ne bo predčasno zaključeno, vzrokov za odklanjanje pa je lahko tudi še mnogo več (ne samo gosta hrana).

Dobra novica je ta, da ko se materina proizvodnja zmanjša pod 400ml dnevno, se količina protiteles v materinem mleku celo podvoji! To pomeni, da je otrok še vedno zelo dobro imunološko zaščiten in ima mleko kljub manjši količini še vedno dobre, pozitivne funkcije.

O hranljivosti kruha ne morem soditi, je pa dejstvo, da kruh vsebuje gluten (tudi koruzni, ker ni iz čiste koruzne moke), ki ni primeren za uživanje pred prvim rojstnim dnem. Predlagam, da prebereš članek, ki sem ti ga danes poslala, potem pa bom z veseljem odgovorila še na kakšno vprašanje, saj zato pa sem tu.