Draga Karmen!
Oprostite za nadlegovanje, ampak še vedno me zanima več vprašanj glede hranjenja našega dojenčka- postavila sem jih 7.10., pa še čakam na odgovore. Še to- v tem času smo pričeli z jogurtom, skuto- pa je po uživanju le teh potem večkrat po malem bruhal (kisla vsebina- čisto drugega vonja kot sicer pri podiranju kupčka). Je to le prehodno, dokler se ne bo navadil, ali morda ne gre skupaj, če je kmalu po jogurtu npr. pil še moje mleko?
Hvala in lep pozdrav!

Anita,
brez skrbi, vašega sporočila nisem spregledala ali pozabila nanj. Ker sem trenutno na bolniškem dopustu in imam veliko dela s svojo poškodbo, poskušam odgovarjati na forumu kolikor se le da sproti ali prej odgovorim na bolj pereča vprašanja. To nikakor ne pomeni, da vaše vprašanje ni pomembno, toda žal je moralo počakati, zaradi objektivnih okoliščin pri nas doma 🙂 Glede na to, da sme o gosti hrani na tem forumu res že veliko napisala, sem nekako tudi upala, da boste prebrali starejša sporočila.

Pravite, da dojenček po zaužitju jogurta ali skute še bruha.

Zadnja priporočila pravijo takole: če imate v družini morda zgodovino alergij ali če ima dojenček ob uvedbi težave, se kravjega mleka in izdelkov iz kravjega mleka preventivno popolnoma izogibajte najmanj do otrokovega DRUGEGA rojstnega dneva. Edino mleko, ki ga do te starosti otrok potrebuje je še vedno materino mleko. Sirčke, maslo, naravne jogurte in skute ponudimo otroku po devetem mesecu starosti, če v družini nimate zgodovine alergij ali če otrok ob tem nima težav. Ker jih vaš fantiček očitno ima, bi veljalo z mlečnimi izdelki počakati za nekaj časa. Prej pa se posvetujte tudi z otrokovim pediatrom. Navadno, pasterizirano mleko 3,2 lahko kot dodatek hrani (pire krompir, polenta, gris, mlečni riž) lahko ponudite otroku po dopolnjenem devetem mesecu, še boljše pa po prvem letu.

Novejše raziskave kažejo, da prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom lahko povzroči krvavitve v želodcu in črevesju, izgubljanja železa (anemije), prevelike količine beljakovin in soli v otrokovem telesu in večjo dovzetnost na alergije na mleko.

Ali dojenček potrebuje žitne kašice?
Ne, dojenček jih zagotovo ne potrebuje. Tisočletja so dojenčki lepo rastli brez umetno pripravljenih kašic, zakaj naj bi bilo dandanes kaj drugače. V osnovi naj velja priporočilo, da se prvih devet mesecev do enega leta izogibamo vsem žitaricam, ki vsebujejo gluten. Najbolj pogosto uporabljane žitarice z glutenom so: pšenica, rž, oves, ječmen in pira. Dojenček lahko uživa prosene, ajdove, riževe in koruzne kaše. Pripravljajo se lahko na veliko različnih načinov in malčkom je njihov okus ponavadi zelo všeč.

Če v svoji kuhinji uporabljate kuhane žitarice, jih otroku, ki je starejši od osem mesecev ali še bolje – blizu prvemu rojstnemu dnevu, lahko ponudite. Pazite, da žitaricam ne boste dodajali sladkorja in kuhajte jih na vodi, ne na kravjem mleku (npr. pšenični zdrob- gris). Izogibajte se mešanicam žit ali kosmičev, dokler otrok ni poskusil že posameznih sort. Pri nas starši zelo radi kupujemo že pripravljene kaše iz sedmih žitaric. Preden jo ponudite svojemu otroku, poskrbite, da bo prej seznanjen z vsako žitarico posebej. Že pripravljene, otroške žitne kaše nimajo velike prehrambene vrednosti, ker so že visoko predelane poleg tega pa so precej drage. Najboljše žitne kaše so sveže skuhane, domače kaše.

Ko otrok že zna dobro jesti in se mu hrana ne zatika več, mu lahko na kruh namažete marmelado in mu ponudite za obrok.

Je dovolj, da je npr. večerni obrok, ki naj bi bil sestavljen iz žit, npr. kar koruzni ali pšenični zdrob skuhan na vodi (pred spanjem se namreč še doji)?
Da, seveda. nekaj uporabnih receptov za dojenčkove obroke lahko najdete tudi tukaj:

Zanima me tudi, koliko maščob naj bi uporabljali pri kuhanju in katere, glede na to, da popije še kar dosti materinega mleka?
Glede maščob so priporočila podobna kot za odrasle. Uporabljajte kakovostne maščobe in boljše so rastlinske maščobe kot živalske. Pomembno je, da dojenček dobi tudi maščobe, saj jih potrebuje za rast in razvoj. V današnjem času, ko nekateri ljudje prav obsedeno pazijo na družinsko prehrano, se kaj rado zgodi, da so njihovi otroci kljub skrbno izbrani prehrani – podhranjeni. To pa zato, ker ne dobivajo dovolj maščob in beljakovin, ko mamice v strahu, da otrok ne bo debel, le te izločijo iz njegove prehrane. Maščobe so vsakemu telesu zelo potrebne, pomembno pa je, kako kakovostne so in da jih seveda ni preveč. Koliko maščob je potrebno pa je zelo odvisno od posameznika, njegove presnove, teže, velikosti, telesne aktivnosti,…

Kako je s sladkorjem- je dobro, da naš dojenček ne uživa piškotov, sladkanih pijač, sokov (poje pa dosti sadja), da obrokov posebej ne sladkamo?
Da, Anita imate prav. Zelo dobro je, da vaš dojenček ne uživa teh živil. Potrebne sladkorje dobi v materinem mleku, sadju in drugih živilih. Obrokov ni potrebno nikoli sladkati. Če pa uporabljate sladila, potem je najbolje, da uporabljate naravna sladila. No, med še ni primeren za otroke tja do drugega leta, lahko pa uporabljate slade ali javorjev sirup. Najbolj enostavno boste razumeli, če vam rečem, da naj bo otrokova prva sladkarija njegova torta za prvi rojstni dan. Popolnoma prepovedati slaščic seveda ne moremo, potrudimo pa se, da bodo kar najbolj zdrave in da jih bodo otroci uživali takoj po obrokih. Ob tem ne smemo pozabiti na ustrezno ustno higieno.