Gnojna žrelnica in viseči mandlji – prosim za nasvet
Spoštovani!
Prejšnji teden smo našega 4-latnika peljali k ORL specialistu, ki je rekel, da ima gnojno žrelnico in viseče mandlje. Seveda je takoj predlagal operacijo žrelnice, mandlje bi zaenkrat pustili, če pa ne bi bilo bolje, bi odstranili tudi te.
Naj še povem, kaj je bil vzrok obiska pri zdravniku: že od nekdaj se mu je dogajalo, da je imel vsakič, ko je bil bolan (1x – 2x na leto) ponoči težave z dihanjem. Enostavno sva mislila, da ima bolj občutljive dihalne poti. 3 noči nismo spali praktično nič, potem se je situacija izboljšala. Sedaj se mu je to pojavilo kljub temu, da ni bil bolan, niti prehlajen, nič. Torej, naša težava je edino to, da ko ga to “napade”, ponoči zelo težko diha. Še nikoli ni imel vnetih ušes, nobenih drugih težav nimamo. Angino je imel samo enkrat. Tudi sicer je čez dan živahen, apetit odličen, vse je ok.
Zato me zanima, kaj pomenijo viseči mandlji. Verjetno me lahko razumete, da nočem otroka kar tako vozit na operacije, zato sprašujem, ali je možno, da to izzveni samo od sebe. Kolikor vem, rastejo te žleze nekje do 7, 8 leta, potem bi moralo bit v redu. Sedaj mu vsak dan dajemo fiziološko raztopino in je malo bolje. Glede na to, da ima viseče mandlje – mi lahko razložite, kaj to pomeni? – se bojim, da tudi če odstranimo žrelnico ne bo bolje.
Skratka glede na opisano, ali menite, da bi z operacijo lahko počakali?
Hvala!
Najlepša hvala za odgovor. Vidim, da sva se prav odločila. In računava, da bo v čim krajšem času težava minila. Lahko upamo na to, ali bo imel težave celo življenje? Lahko še vprašam, kaj je vzrok za to? Sliši dobro, vnetja ušes ni imel še nikoli, angino enkrat, izcedka iz nosu sploh nima. Mu pa morava dajati fiziološko raztopino vsak večer, sicer se mi zdi, da se stanje takoj oziroma hitro poslabša.
heh….nas je kar nekaj žensk, ki nočemo imeti otroke in ko prebiram take pa še kaj hujšega, sem prav vesela, da nočem imeti otroka…toliko skrbi, da stroške ne omenjam….
se res splača imeti otroka, zlasti v današnjem svetu? je tista materisnka ljubezen res tako zelo čudovita? mislim, da je na začetku in dokler je otrok, ko pa pride v puberteto, ap so samo prepiri, potem pa dalje življenje, ki se temu otroku piše ali salbo ali dobro, dovbisno kako bo napredoval po puberteti, ker prav puberteta precej odloča o našem nadaljnjem življenju. velikokrat se ta ljubezen sprevrže v mržnjo, koliko družinskih članov je, ko sploh nimajo kontakte, ker so tako skregani med sabo.
v času, ko še ni bilo elektrike, vodovodov, avtov itd., siromaštvo na kubik, so ženske vseeno imele po 6 ali še več otrok in so jih nekako že vzgojili ter vzdrževali. lahko bi tudi zdaj, ampak koga pa vidiš dandanes bosa hoditi, ker si tak siromak, da nima keša za čevlje? čeprav v tistem času ni trebalo plačevati elektrike itd.
ne vem, no….