Moram vam povedati,da st mi polepšali dan.Nikoli še nisem slišala toliko pozitivnih uspehih šolanj otrka z epilpsijo.Moja punčka gre sicer šele v prvi razred,a me je prav groza,saj je bilo veliko oh in ah glede učenja in uspehov. vem,da bo veliko dela z njo saj je drugačna od sovrstnikov,ampak upam,da se bo izšlo vsaj toliko,da pridemo do poklica.

Hvala vam za vaše prijazno sporočilo!
Vsaka dobrohotna beseda mi zadnje čase zelo veliko pomeni , saj sem opazila , da z vsakim dnem , ko je hčerka boljša , pada moja zdržljivost. Kot da bi mi vsa ta težka leta kar naenkrat posrkala vse moči.
Pa vem , da je samo trenutna kriza , ki nastopi po olajšanju in da se bom – kot vedno – pobrala . Zavedam se tudi , da težav še ni konec , da hči ni čudežno ozdravela. Še bodo napadi , še bodo krize , še bo veliko truda in dela …. pa kaj potem ! Pomembno je , da smo sebi IN drugim dokazali , da če človek želi , tudi zmore in da epileptičen otrok NI omejen otrok – ne telesno,še manj duševno.

Tudi vas čaka še marsikaj. Želela pa bi vam vliti upanja in zaupanje v prihodnost in v svoje moči – imate jih veliko , prihajajo , da še sami ne boste vedeli , kje je njihov vir . Tako bo , dokler ne bi izgubili upanja in borbenosti. Morda se bo tudi vam včasih zazdelo , da svojega otroka silite čez rob njegovih zmogljivosti. Vendar pomislite, da sploh ne vemo , česa vsega so sposobni človeški možgani in da je nekaj največjih umov in umetnikov trpelo za isto boleznijo ( Van Gogh, Napoleon, Dostojevski …npr)
Morda pa je ravno ta bolezen tisto,kar potegne iz človeka vse najboljše , kar je v njem! Naučite sebe in hčerko razmišljati tako… pa bo morebiti lažje.

Iz vsega srca vam želim , da bi zdravila , ki jih gotovo dobiva vaša deklica , njeno epilepsijo umirila v tolikšni meri , da bi redno obiskovala šolo… in nikar ne izgubite upanja , da nekaterim srečnežnem puberteta prinese “ozdravitev”!

Srečno !

N.