Pozdravljeni,
imam hči staro 7,5 let. V šoli ima težave z nemirnostjo. Težko sedi, njene noge so povsod, le na tleh ne. Se vstaja med poukom, klepeta,.. Potem pa pride dan, ko je popolno nasprotje temu in je popolnoma vodljiva. Naj povem še, da je drugače izredno pametna deklica, tako da učnih težav nima, je pa izredno moteča pri pouku. Tudi doma ja kak dan popolnoma vodljiva, pride pa kak dan ko se prav vsemu upre in namensko kar naprej preizkuša mojo potrpežljivost. Je izredno temparamentna in trmasta. Tudi njen oče je bil v šoli med najživahnejšimi. Posvečenega ji je veliko časa, res pa je, da sta v bljižini vedno še mlajša sestrica in bratec. Velikokrat ji povem, da jo imam rada in se pogovarjava o njenih težavah. Zdi se da je za kratek čas boljše, pa spet pride dan ko se vse podre. V šoli sem bila že nakajkrat na razgovoru. Kako naprej? Morda kak nasvet.

Hvala in lep dan.

Lepo pozdravljeni!

Danes veliko govorimo o motnjah hiperaktivnosti, vendar je znotraj tega veliko primerov zelo permisivne vzgoje, brez pravih meja. Vsak od staršev ima svojo vlogo. Očetova je zdrava avtoriteta, mamina pa predvsem zdrava toplina. Velikokrat se vloge pomešajo in pri vzgoji nastane nezavedna zmeda.

Kako je z zdravimi mejami pri vas? Največkrat pomaga pri disciplini tudi rutina…na primer tedenski urnik, kjer se točno ve, kdaj bo čas za šolo in obveznosti ter kdaj za igro…Prav je, da otroku prisluhnemo in se z njim čim več in čim bolj odkrito pogovarjamo, prav pa je tudi da ponotranji svoje obveznosti in dolžnosti.

Kakšni so odnosi znotraj družine?

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Pozdravljeni.

Odnosi med mana z možem so dobri. Sicer nama ne ostane kaj dosti časa, ampak se dobro razumeva. Imava sicer nekoliko različne poglede na vzgojo, sicer pa sem večino časa jaz tista, ki se ukvarja z otroci. (Njemu se tudi težave v šoli ne zdijo nič takega, se bo že rešilo…). Težava je modra v tem, da ima mož slabe odnose s svojimi starši, med njimi ni nikakršne topline in povezanosti. Ampak njim se to zdi čisto normalno. Jaz sem sicer mnenja, da je to zadnje kar si želim v odnosu z najinimi otroci. Zato ima mož zdaj “prepoved” takšnega obnašanja, kadar so otroci blizu, še najmanj pa stresanje slabe volje doma.
Mislim, da imamo kar dobro utečen urnik, ki se ga držimo. Seveda pride kdaj kaj vmes, ampak glavne stvari ostanejo nespremenjene. Ko sva se danes malo bolj izčrpno pogovarjale, se mi zdi, da sploh ne ve kdo je “glavni” v šoli in doma. Seveda sem ji razložila, da je prav da ima svoje mnenje, da pa sva še vedno starša tista, ki se odločata o zadevah, v šoli pa učiteljica. Tudi meje ima postavljene, jih pa zelo rada preizkuša. zdi se, da prihaja do več konfliktov, ko je prisoten oče. Ne vem morda išče pozornost. Tukaj si še nisem čisto na jasnem kako ukrepati. Prebrala sem ogromno literature na temo vzgoje, pravega odgovora pa še nisem našla, ali pa si nasprotujejo.

Hvala za vaš čas, kakršen koli nasvet mi bo prišel prav.

Lepo pozdravljeni!

Glede na opisano, menim, da je hčerka razdvojena, saj ni enotnosti med vama kot staršema. Sta različnih mnenj, pogledov, imasta različne vzorce iz primarne družine. Kadar funkcioniramo na takšen način, ni enotnosti. Oče lahko reče črno, mati belo, otrok bo razliko izkoristil, prej bo manipuliral, poleg vsega pa bo razdvojen, brez prave “avtoritete”, meja….

Glede na to, da ste vi tista, ki ste več z otroci, poskušajte ustvariti enotnost in meje…o tem se pogovarjajte s svojim partnerjem. Poskušajta se slišati in skleniti neka enotna pravila, ki bodo v pomoč vajinim otrokom.

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555