Pozdravljeni,

smo starši 18 m otroka s CP in razočarani ugotavljamo, da smo v bistveno slabšem položaju kot ostali po Sloveniji.

Naš otrok je potreben pogostega fizioterapevtskega “tretmana”.
V Bolnišnici M.Sobota pa, ne boste verjeli, dela samo ena fizioterapevtka,
ki je zaposlena samo 4 ure, pa še to je pogosto odsotna zaradi bolniške.

Naš otrok pride tako na vrsto za terapijo na 2 meseca enkrat?! a lahko verjamete da je to možno v naši državi?

Ker želiva otroku dobro in ker veva, da bi po dinamiki naše bolnišnice
otrok nazadoval voziva otroka k zasebni fizioterapevtki v Maribor, ki pa
kljub pomanjkanju tovrstnega kadra ne uspe pridobiti državne koncesije?!
Človek enostavno ne more verjeti!

Pravno bolj izkušene “forumaše” prosim za nasvet – kako naj si priborimo
pravico, ki našemu otroku pripada enako kot recimo otroku v Mariboru ali
Ljubljani? Ali je bolnišnica dolžna zagotoviti primeren kader?

Kdo je odgovoren za tak kaos v Bolnišnici M.Sobota? uprava ali mogoče
Ministrstvo za zdravstvo? na koga naj se obrnemo na pomoč?
ALi imamo pravico zahtevati povračilo vseh stroškov terapije v Mariboru (prevozni stroški, cena ure dela) in od koga (Bolnica ali ZZZS)?

Veliko vprašanj, ki nam ostajajo žal brez odgovora.

Pozdravljeni!

Da povem,kaj se je zgodilo nam (ne v MS): otrok je bil zaradi poškodbe možgan pri porodu poslan v RA, kjer so nas napotili na fizioterapijo. Ko sem poklicala za termin, mi je bilo rečeno, da nas žal ne morejo sprejeti, ker:

– imajo gužvo in dela samo 1 fizioterapevtka,
– da so po naknadnem posvetu z zdravnico ugotovili, da pa vseeno ni tako nujno, ker imajo drugi otroci večje probleme.

Verjetno je že res, da naš malček nima tako hudega problema, ampak vseeno je preventivno bil poslan na NFT, ker je del možganov poškodovan. Zato smo se odločili, da ga bomo vozili na NFT k fizioterapevtki, ki nima koncesije.

Ko tako razmišljam, mi res ni jasno, zakaj država ne zagotovi ustreznega kadra. Zakaj ne štipendira mladih in jih s tem vzpodbudi, da se izobrazijo v tej stroki?! Kajti tudi statistike kažejo, da v zadnjem času samo 1/3 porodov poteka brez problema. Način življenja je namreč drugačen, kot je bil včasih. In potem se tukaj postavi vprašanje, kam vse to vodi?

Otrokom bi mogli že od vsega začetka zagotoviti najboljše zdravstveno varstvo, da se bodo lahko razvili v zdravega odraslega človeka in s tem tudi prispevali k boljšemu blagostanju sebe in drugih enkrat v prihodnosti. Ne pa da se jih na nek način omejuje že v tako rosni starosti.

Nekdo si lahko privosci privatno NFT. Je pa verjetno zelo dosti takih, ki si tega žal ne morejo privoščiti, ker že drugače težko shajajo iz meseca v mesec.

Vprašanje, kdo je odgovoren za priskrbo ustreznega kadra, je torej popolnoma na mestu. In verjetno je čas, da se na tem tudi kaj naredi. Če ne drugače, se naj podelijo koncesije tistim, ki ustrezno znanje imajo.

LP

Tudi mi vozimo otroka v zasebno NFT – in ta je res odlična in strokovna.
Ko pa je zaprosila državo za koncesijo so ji le-to gladko zavrnili.
Komentar: ne potrebujemo!

Človek ne more verjeti!

elanino- prosim piši mi na email ki je v imenu.Midve se poznava iz Mb pediatrije pa še k okulistu sma skupaj hodile.Mi je Bojana enkrat posredovala tvoj mail pa sem ga očitno zbrisala.Jaz sem od Miheca mamica.Upam da se mi javiš.

LP Marina

Vidim, da že dolgo ni nihče odprl te teme, pa jo ponovno odprimo.
Naj še jaz povem mojo zgodbo o celotnem kompleksu bolnišnice v Murski Soboti. Do dopolnjenega 35. tedna nosečnosti sem hodila h ginekologu v Trbovlje, ker pa se je bilo težko voziti tako daleč, sem se odločila, da zanje preglede opravim pri dežurnih ginekologih v porodnišnici MS. Na predzadnjem pregledu (v torek) se mi je zgodilo, da ginekologinja ni imela časa, da bi me pregledala, naredila je CTG, vendar se je otrok premikal veliko manj, kot prejšnjič, ko je bil pravi dirkač, vendar je bil zanjo zadovoljiv. V petek pa na pregledu ginekolog ugotovi, da nimam skoraj nič več plodovnice, zato me obdržijo, bila sem brez popadkov. Ves dan sem spraševala, če mi bodo dali umetne, saj nisem imela več plodovnice, se pravi, da mora otrok ven, ni se jim mudilo. Okoli osme zvečer sem res dobila popadke in ponoči rodila. Bil je modro- vijoličen. Ko so mi ga v sobi dali, sem ugotovila, da se trese in govorila sestram, da je nekaj narobe, vendar se njim ni zdelo tako. Prav tako nisem imela mleka, opazila sem tudi, da postaja rumen. A moje besede so bile zaman, vse sestre so govorile, da je le šok od poroda in celo da si izmišljujem, da nimam mleka, sem slišala. Drugi dan po viziti pa panika, v inkubator na opazovanje, tresel se je že nenormalno, bil je tudi dehidriran. Pristal je na vseh mogočih cevkah, na antibiotikih, glukozi, seveda je imel tudi zlatenico. Sumili so na infekt, ugotovili pa možgansko razdražljivost. Sedaj je star osem mesecev, hodi v razvojno in na fizioterapijo. Ima zelo visok mišični tonus, poleg tega se mu je glavica že zaprla, bojimo se najhujšega- cerebralne paralize. Fizioterapevtka bi rada, da večkrat pride, vendar jo mamice, ki bi rade le podaljšale porodniško in njihov otročiček le malce drugače pogleda, kličejo po telefonu za pregled, seveda jih mora sprejeti. Vendar je zaradi takšnih moj fantek, ki bi rabil fizioterapijo vsaj enkrat ne teden, prikrajšan. Prosim kogarkoli naj mi pove kako naj pridem do fizioterapije enkrat tedensko, na koga se naj obrnem…

Kar se pa tiče moje zgodbe, kje se pa lahko to drugje zgodi, kot tukaj?