Filarija
Pozdravljeni!
Zanima me vse, kar veste o filariji (ali morda philarii?) – gre bojda za muho, ki ob piku izleže jajčece, ki potuje po človeškem organizmu in se razvije v ličinko. Zadeva naj bi bila pogosta v Afriki.
Predvsem bi rada vedela, ali obstaja kakšen pregled (krvi, urina…), ki omogoča odkritje okužbe po vrnitvi, kakšna je inkubacijska doba oziroma kako hitro je stvar mogoče odkriti, ali obstajajo kakšni simptomi, ki bi kazali na okužbo in ali se stvar prenaša na druge ljudi (npr. s spolnim odnosom).
Hvala in lep pozdrav,
ana
Filariaza je prisotna v tropskih krajih.
Filariazo povzročajo gliste – filarije. Prenašajo jih različni insekti: komarji, muhe,…
Poznamo več vrst filariaze: limfatično filariazo (elefantiaza, bankroftiaza); podkožno (sobkutano) filariazo, loiazo.
ELEFANTIAZA
Elefantiazo prenašajo komarji, vrste aedes, kuleks, anofeles idr. v tropskih regijah Centralne in južne Amerike, Karibov, Afrike, Kitajske, Indije; JV Azije in Oceanije.
Komarji prenašajo t.i. infektivne larve (mikrofilarije), ki jih ob ugrizu vbrizgajo v kožo. Larve po limfatičnih žilah iz kože potujejo v področne bezgavke, kjer se razvijejo v odraslo glisto. Potomci teh odraslih živali (mikrofilarije) potem po krvi potujejo naprej v tkiva, kjer povzročajo različne simptome.
Če nas je pičilo le nekaj okuženih komarjev oziroma imamo le blažjo okužbo, smo lahko praktično brez simptomov. V teh primerih terapija ni potrebna.
Če pa nas je pičilo mnogo okuženih komarjev in se tekom mesecev razvije težka okužba, je potrebno zdravljenje. Prvi simptomi so: rdečica kože, nabrekanje področnih bezgavk udov, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, kašljanje, kihanje in vročina.
Preden filarije zaznamo v krvi, traja zelo dolgo časa, saj je potrebno na tisoče pikov okuženih komarjev. Stalna izpostavitev pikom okuženih komarjev lahko privede v kronično vnetje bezgavk, zapororo odtoka limfe, hudo otekanje okončin, ipd.
Okužbo ugotavljamo s pregledom krvi: gledamo število eozinofilnih belih krvnih celic; med 22. uro ponoči in 2. uro zjutraj ugotavljamo sproščanje mikrofilarij; vršimo serološke teste ELISA za ugotavljanje protiteles.
SUBKUTANA FILARIAZA
Hud tip podkožne filariaze je onhocerkiaza ali rečna slepota, ki je pogosta zlasti v ekvatorialni Afriki, Sahari, Jemnu, delih Latinske Amerike. Bolezen prenaša “črna mušica”, ki živi v rastlinju ob velikih rekah. Simptomi bolezni: kožni izpuščaj z intenzivno srbečico, nabrekanje bezgavk, vnetje oči in pri hudih (več mesecev trajočih okužbah)- slepota.
Simptomi se pojavijo šele več mesecev ali več po okužbi. Postavitev diagnoze je zelo težka, saj so serološke preiskave slabo občutljive in slabo specifične. K postavvitvi diagnoze pomaga pregled vzorca kože, v katerem iščemo filarijske larve.
LOIAZA
Ta oblika podkožne filariaze je pogosta v deževnih gozdovih zahodne in centralne Afrike. Mikrofilarije prenaša muha “Chrysop”, ki jo v Afriki imenujejo “deer fly”. Muha pika podnevi in živi v rastju močvirnatih predelov in ob rečnih rokavih deževnega gozda. Ko mikrofilarije vstopijo v naše telo, se v podkožju razvijejo v odrasle gliste. Simptomi: se razvijejo 12 ali več mesecev po okužbi in so: vročica, srbečica, otekanje (nabrekanje) kože, zlasti rok, pa tudi obraza. Prizadete so lahko tudi očesne veznice. Diagnozo postavimo s pomočjo: serološke diagnoze, določanja eozinofilnih levkocitov in iskanja mikrofilarij v krvi.
PREPREČEVANJE
Cepiv ni.
Glavni ukrepi so: zaščita pred mrčesom (obleka, mreže, repelenti)
Terapija: antiparazitarna zdravila.
Prenos: infektivne larve (mikrofilarije) vbrizgajo v človeka insekti!!!
Inkubacijska doba: zelo dolga
Diagnostika: običajno težka, serološke preiskave so pogosto nezanesljive.
Pozdrav!
Nina
Spoštovani!
Pregled krvi na vsebnost eozinofilnih levkocitov lahko opravijo v hematološkem laboratoriju kateregakoli ZD. Preiskava ima nizko specifičnost.
Seroloških preiskav krvi v Sloveniji ne opravljamo.
Povzročitelja v Sloveniji dokazujemo na podlagi preiskave tankega razmaza krvi, v katerem iščejo povzročitelja. Indikacijo za preiskavo ponavadi postavi infektolog, preiskavo pa izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Pozdrav!
Nina
Lep pozdrav ga.Nina,
ker vidim, da tece pogovor o FILARIAZI, bi zelel se sam postaviti vprasanje navezujoce se na to temo. Za izcrpno razlego in odgovor se vam tudi jaz zahvaljujem, saj moje vprasanje sledi prav zaredi prebranega, sem se namrec ravnokar vrnil iz enomesecnega bivanja v gozdovih centralne afrike (Kamerun – Kongo) kjer to bolezen ali bolje muhe poznajo in nanje obiskovalce opozorijo, piki insektov pa so kljub pazljivosti in zasciti neizbezni, moje vprasanje pa je: menite, da je potrebna analiza kvi v ZD ali opravljena raziskava na institutu za mikrobiologijo, ce ne cutim nikakrsnih znakov in na kozi ni nobenih posledic pikov. (se posebej ker (ce sem prav razumel), je ugotavljanje okuzbe in postavitev natancnejse diagnoze pred “resnejsim” razvojem okuzbe precej tezko).
se enkrat hvale in lep dan
Lep pozdrav ga.Nina,
ravnokar sem prebral vas odgovor in razlago FILARIAZE, za katero se vam tudi jaz zahvaljujem. Odgovor pa je sprozil tudi naslednje vprasanje: ker sem se ravnokar vrnil iz enomesecnega bivanja v tropskih gozdovih centralne Afrike (Kamerun – Kongo) kjer to bolezen – pravzaprav muhe poznajo in nanjo tudi opozarjajo, me zanima, ce menite, da je priporocljiva ananliza krvi v ZD ali morda preizkava na institutu za mikrobiologijo, kljub temu, da nimam nobenih znakov, ki bi lahko kazali na okuzbo (kozo pa so ze pred casom zapustili vsi znaki pikov insektov, ki se jim kljub zasciti pac nisem mogel izogniti). Sprasujem zato, ker sem razlago razumel tako, da je okuzbo (preden se mocneje razvije) relativno tezko odkriti in se mi zato zdi vprasanje na mestu.
Se enkrat hvala in lep dan