FANTOVI STARŠI SO MU ODVZELI VSE STIKE Z MANO
Jaz in moj fant sva oba stara 16, skoraj 17.
Skupaj sva približno 5 mesecev. Naj vas najina starost ne zavede, oba sva zelo resna in zrela za svoja leta. Čisto vse je bilo vedno super, zelo sva se razumela, se imela rada, se podpirala v vsem…
Njegovi starši so od začetka zveze vedeli za naju in so naju zmeraj podpirali.
Tri dni nazaj pa je prišlo v njihovi družini do prepira, ki je vodil v to, da so njegovi starši popolnoma prekinili stike med nama, saj naj bi ga jaz “preveč spremenila” in da je preveč na telefonu z mano ter manj z družino. Mislim, da je to posledica prepira, ampak vseeno sem izgubila fanta, ki ga ljubim in ki ljubi mene. Ne vem, kaj storiti. Naj poskušam priti nazaj v stik z njim, ker sva nazadnje govorila včeraj (za 15 minut) , na skrivaj preko edine platforme za pogovor, ki jo še ima, saj me je moral zbrisati iz vsega… Mislite, da gre za neke vrste “kazen” od njegovih staršev in si bodo premislili … ali naj obupava? Res si želim, da bi bilo vse spet tako kot prej, pogrešam ga.
A v živo se nista videvala? Pišeš, kot da je vajin edini stik bil preko nekih omrežij. Kaj pa telefon?
Draga avtorica, te popolnoma razumem. S svojim zapisom si me popeljala 21 let nazaj, ko sem imela tudi sama 16 let moj fant pa 21. Takrat še ni bilo teh pametnih telefonov, raznih aplikacij, še računalnik in internet je bil zelo redek. Smo bili veliko bolj iznajdljivi glede teh srečanj, kot ste danes. Se spomnim, ravno na začetku zveze, noro zaljubljena, nič drugega ni bilo pomembno samo on. In pol doma – housearrest 1 teden – ne vem, če kdo od današnje mladine to sploh še pozna (pustimo zdaj korono). 1 teden, da ga ne bi videla je bilo nenormalno, ampak moja draga mati je stalno ponavljala: “Če te ima rad, te bo počakal.” Verjetno si predstavljaš, kaj sem si mislila in kam vse sem jo pošiljala. Ampak sem bila tist 1 teden pridna, pomagala pri domačih opravilih, zelo rada sem “odnašala smeti” (se razumemo?),…In veš kaj? Tudi po 1 tednu je bil on tam in tudi zdaj po 21 letih je še vedno ob meni.
Tako da, malo potrpežljivosti, veliko iznajdljivosti, če se imata res rada, pa tudi vztrajnosti. Vse bo OK