fant, skupno življenje, pes!
Jaz imam kakor nemško ovčarko (mešanka je) in je seveda z nami v stanovanju. Vse je zelo dobro razložila Stela. Za mojo je konec sveta, ko sesam stanovanje in čaka zunaj (ne mara sesalca in se tako ali tako zavleče v en kot, se mi zdi, da je tudi zanjo lažje, če počaka zunaj). To, da ne hodi v določene prostore, je stvar vzgoje – moja ne hodi v spalnice in kopalnico, na kavč pa itak niti ni nikoli silila.
Enkrat srečam enega fejst postavnega fanta, tudi s psom, in mi reče, uh, kako imaš lepega psa, se mu vidi, da je v stanovanju. Je rekel, da se vidi po tem, kako je negovan, ker je čist, po vonju … da ni primerjave s temi, ki so zunaj.
Meni se zdi veliko bolj nesprejemljivo, da mačka prinese miš v hišo, kajti miši prenašajo resne bolezni in če te ugrizne, se moraš it cepit. Mišjo mrzlico se pa lahko nalezeš že samo z vdihavanjem prahu od izločkov. Res, tole morata malo pazit no. Da o tem, da se ti po možnosti zaredi v kakšni zalogi hrane, niti ne govorim.
Za moje pojme velikost psa ne igra vloge. Nekateri imajo tudi parkilske zunaj.
Hotela sem povedat še to, da jaz ne bi imela partnerja, ki bi se ne strinjal s tem, da je pes v stanovanju. Pred leti, ko sem bila samska, sem spoznala tipa, sva šla parkrat ven, a ko sem videla, da mu gre na živce, ker je pes notri, je bilo konec. Če ne bi imela psa, ko bi spoznala partnerja, in bi on nasprotoval temu, da je v stanovanju, psa sploh ne bi nabavila.
Nikakor ne moreš imeti enakega odnosa s psom, ki ga imaš v hiši/stanovanju z psom, ki ga imaš v pesjaku. Saj nameni so že vredu, kako bo enako pa enako bo imel sprehode ampak to je pa tudi vse. Ne verjamem, da bi bila ti ali tvoj fant v slabih vremenskih pogojih pri njemu. Skratka bil bi večinoma razen sprehodov – sam. To si pa žival, za katero je naravno, da živi v krdelu ne zasluži. Pod takimi pogoji jaz psa ne bi imela – tudi zato, ker mora biti vsaka odločitev za žival premišljena in taka, da bo res njej v dobro, ne samo meni.
Lepo vzgojen pes ni problematičen znotraj hiše ne glede na njegovo kilažo. Seveda bo mladiček in se bo kdaj zgodila kakšna lužica, kej bo pojedel ko ne bi smel ali kaj drugega ampak to mine. Pač nič razvajanja, hranjenja iz mize, doslednost in bo super pes, tudi če bo imel 50 kg.
Imam psa srednje velikosti cca 24 kg .. na mizi par cm od njegovega gobca puščam lahko vsako hrano, tudi zrezke, tudi če je sam. :)) Na posteljo ne gre, ker ne sme, na kavč samo na povabilo človeka. Pač za njegovo čistočo moraš poskrbeti, če ne želiš imeti peskovnika v stanovanju to je pa tudi to. Daljše dlake so manj problematične kot tiste kratke, ki se zapičijo povsod.
Razmišljati le o svojih ciljih, pa ni egoistično ?
Večji pes, kot je ovčar, definitivno ne sodi v stanovanje, ampak na prosto, kjer pa ima svojo uto le za zavetje pred mrazom, dežjem….
Če si človek ne bi lastil živali in se vmešaval v evolucijski razvoj ter vsiljeval svojega načina življenja, bi se psi prav tako prilagodili naravnemu okolju.
Da pa človek najprej ustvarja in omogoča razmnoževanje določenih vrst, potem pa se sklicuje na to, da živali niso sposobne preživeti v naravnem okolju, pa je tipično človeško neodgovorno razmišljanje.
Tole vmešavanje v evolucijski razvoj se je začelo predvsem spontano iz obojestranske koristi. Volku ni nihče vsiljeval, da mora pobirati kosti okrog človeških bivališč. Je pa to počel, ker je bilo za njega koristno – enako kot je človek to dovoljeval, ker so mu pač čistili okolico mrhovine. … Ni ravno tako, da psi nikoli niso bili prilagojeni na preživetje v naravnem okolju … ampak je šel pač razvoj v to smer – sledenja človeku, zaradi večje možnosti preživetja.
http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/raziskava-pasji-kosmatinci-so-potomci-evropskih-volkov
Jaz imam ovčarja, čeprav je manjši in povsem super sodi v stanovanje. Misliš da je pes srečen zunaj v uti, ko gleda na omejenem prostorčku vn ali pa ga ketna omejuje pa tistih par metrov ali da mu je boljše da gre 2-3x dnevno s svojim človekom na sprehod, zvečer zaspi skupaj s tistim kar šteje za svoje krdelo.
Pobližje poznam 3, 2 že pokojna ketnarja z utico, lepim razgledom (eden na dvorišče kmetije, drug na zelenjavni vrt, tretji na garažo in asfaltirano rampo pred njo). Vsi trije brez izjeme so (bili) popadljivi, nepredvidljivi – eden celo tako da se je strgal s ketne in podrl otroka, ki je šel mimo. Skratka lahko bi rekel, da so bili neuravnovešeni psi. Zakaj torej so bili taki?
Pes si najde delo, zaposlitev. Žal je psu z njegovo utico, ketno in boksom večino dneva ne ostane drugega za počet kot da čuva, pri čemer imaš bolj srečo če čuva samo pred lopovi – lahko tudi pred otroci, naključnimi mimoidočimi – skratka neprestano lajanje postane kar moteče za tebe doma in za okolico, sosede. Brez socialnih stikov (z drugimi psi, z ljudmi – pa ne spada pod to, da mu enkrat na dan neseš za jest) in brez novih izkušenj z okoljem se mu pač malo utrga, meni bi se tudi v takem položaju. Pa da ne bomo samo o tem – poznam tudi super psa iz utice, ampak lastnik se z njim veliko ukvarja – igranje, sprehodi, delo. Skratka mu ni dolgčas.
Večina ljudi se ne zaveda da psu DELO ogromno pomeni. Torej ne samo futr, pa voda, pa eventuelno čohanje in crkljanje – pes pač rad dela. Sploh ovčarji. Rad razmišlja, rad sodeluje. In vsak odgovoren lastnik psa, mu danes to tudi omogoči. Pač niso vsi pastirski psi ampak danes se najde nadomestilo za pravo delo tudi v večini kinoloških športov. Ni uta in tisti previd svobode za psa vse – nikakor.
Nisem pisal o tem, da je treba psa privezati, saj ketna sigurno ni naravno okolje. Psu je treba omogočiti prosto gibanje na čim širšem območju.
Bivanje v stanovanje je prav tako neprimerno, kot privezovanje.
Kdor ima res rad živali, jim bo omogočil svobodo. Lastninjenje in vsiljevanje svojega načina življenja, zame ni znak ljubezni.
Dvomim, da so živali imele interes, da postanejo človeška lastnina.
Eno je, ko žival pride po hrano in gre naprej svojo pot, drugo pa je, ko si človek udomači neko žival, da le-ta ni več sposobna preživeti v naravnem okolju.
2 meseca nazaj sva s partnerjem pobirala takega svobodnega psa, starčka 14 letnega, ki mu je avto poškodoval medenico, hrbtenico … ni preživel trka z avtom. Pa je hodil po svoji poti vseh 14 let verjetno brez lastnice. Sosedom se je zgodilo enako – so tudi imeli svobodnega psa, ki je imel res vso svobodo sprehajat se po naselju pa gozdu pa travnikih. Nekako tudi ni dočakal poznih let – ga je prej zbil avto. Zato ne lapaj mi o svobodi. Nimaš pojma kako je slišat, ko avto povozi žival in kako boli, ko zanjo ne moreš narediti nič razen tega da pod inekcijo za vedno zaspi. Tudi nešteto mačk je v imenu svobode spuščenih in kasneje tudi sploščenih na cesti.
Psu vrt nič kaj dosti ne pomeni, če misliš da je to tisto večje področje da se na njem giba. On to tretira kot področju čuvanja – sploh če je ves čas tam in ne v hiši/stanovanju. Psi še t.i. pasje parke začnejo čuvat kaj šele domače področje.
Prosto gibanje je treba zagotovit – ampak psu zadostuje tam 3-4 ure na dan takega gibanja, ki mu ga lastnik z lahkoto zadogovi z aktivnim sprehodom. Ne vem če imaš psa, če bi ga imel bi vedel da ogromno spijo, počivajo .. ni ravno tako, da bi si želeli vsak dan prosto gibat 24 ur na dan. S toliko gibanja je njegovim FIZIČNIM potrebam zadoščeno, da lahko v stanovanju počakajo (spijo) na naslednji sprehod. Še vedno pa nisi nič naredil da bi psihično psa utrudil, da bi moral kaj razmišljat.
Kaj je torej večni interes psa? On od tebe pričakuje korist in bo pač vse naredil za kar bo mislil da se mu splača – da bo dobil to kar v nekem trenutku hoče. Ali je to hrana ali to da ovoha nekaj ali polula nek grm, ali da uide lastniku pogledat gonečko itd. Psi so preprosta bitja. Niso sposobna razmišljat o tem ali sploh dojeti to, da so kot vrsta udomačeni. Nimajo koncepta časa, ne razmišljajo o tem kaj bo jutri. Živijo v trenutku. In so bolj srečni, kot če jim dovoliš vse da jim postaviš omejitve kaj smejo in kaj ne smejo, tudi zato ker se v sklopu teh omejitev počutijo bolj varne kot pa če jim vse dovoliš.
Pes je pravzaprav leno bitje in 16 ur na dan predrema oziroma prespi. Tudi pes na ogromnem vrtu bo večino časa – če je telesno in duševno zdrav pes – lepo prespal na travi, premaknil se bo le toliko, da bo na soncu ali v senci. Pravzaprav mu to, da ga silimo v delo (čuvanje) in je cel dan pozoren, škodi. Takšni psi so potem živčni, razdražljivi in prej ali slej lahko pride do neljubih dogodkov.
Popolnoma nobenega naravnega argumenta ni za to, da bi pes moral biti zunaj in imeti čim več prostora. Če gledamo pasjo naravo, ga ni.
Človek je pa del naravnega okolja mnogih živali že od pamtiveka. Nekatere živali celo silijo v človekovo bližino in imajo celo posebno poimenovanje: spremljevalke človeka. Ptice so na primer zelo dober primer – nekatere vrste so se prilagodile življenju blizu ljudi, ker imajo od te simbioze zelo konkretne koristi.
Veliko živalskih vrst smo ljudje udomačili in so se sčasoma spreminjale. Pri teh vrstah je edino naravno okolje človekovo bivališče v širšem pomenu besede (dvorišče, travnik, hlev, hiša). Saj tudi mi ne živimo več v jamah in hodimo bosi ter peš. Kdor psa primerja z volkom in kozo z gamsi ter meni, da bi morali ti vrsti živeti drugače, naj se prosim zavije v kožo, sezuje in gre živet v najbližjo votlino. Brez mobitela, seveda.
Zdaj bo zvenelo nesramno, ampak ne tak vzet. 🙂 A to ti je pes povedal ali kako to veš? Vprašanje je pa malo zares, pa malo za hec. 🙂 Kaj pa, če je to samo neko naše prepričanja, zato, da nimamo slabe vesti, medtem ko si psa “lastimo”?
A ti veš, koliko živali vsak dan pogine ali pa se jih poškoduje v naravi, ker jih nihče ne čuva? To je naravno, že od nekdaj, kakorkoli kruto se sliši. Lev požre antilopo, kača hrčka in tako naprej. Tako deluje življenje na tem planetu. Človek pa se vmešuje povsod, ker bi naj bil najpametnejši. Pa dvomim, da je.
Zdaj bo zvenelo nesramno, ampak ne tak vzet. 🙂 A to ti je pes povedal ali kako to veš? Vprašanje je pa malo zares, pa malo za hec. 🙂 Kaj pa, če je to samo neko naše prepričanja, zato, da nimamo slabe vesti, medtem ko si psa “lastimo”?
A ti veš, koliko živali vsak dan pogine ali pa se jih poškoduje v naravi, ker jih nihče ne čuva? To je naravno, že od nekdaj, kakorkoli kruto se sliši. Lev požre antilopo, kača hrčka in tako naprej. Tako deluje življenje na tem planetu. Človek pa se vmešuje povsod, ker bi naj bil najpametnejši. Pa dvomim, da je.[/quote]
Se strinjam. Vsako živo bitje lahko zase misli, da je najpametnejše.
Človek ima prav tako omejeno zavedanje in velikokrat ne moremo vedeti kako in kakšne posledice bodo imela naša dejanja na naše življenje in okolje.
Delujemo iz sebe in svojega ega ter ob tem uporabimo tistega malo izkušenj in znanja, s katerim poskušamo predvideti kaj je bolje izbrati.
V naravnem okolju jim je še manj dovoljeno, kot pa ob človeku, ki bi jih naj čuval pred nevarnostmi.
To pomeni, da bo v naravnem okolju pes bolj srečen ? 🙂
Še nekaj sem pozabila napisat: če bi se psi in mački po naravi res tako dobro počutili nekje drugje, zakaj brezdome živali ostajajo v mestih in naseljih? Recimo Bukarešta je bila polna brezdomih psov.
V kampih je polno prostoživečih mačk – pa so blizu narave in sigurno bi si poleti lahko vso hrano nalovile. Zakaj silijo v kampe? In zakaj jim pozimi nastavljajo hrano, če pa lahko preživijo samostojno, brez človeka oziroma bi jim bilo tako še lepše? To so živali, skotene na ulici oziroma zunaj, ki niso nikoli živele z gospodarjem.
Moj pes mi pove marsikaj s svojim vedenjem. Vsega pa pač ne – je treba kdaj prebrat tudi kak članek. Pač kinologija na splošno zanima in preberem marsikaj s tega področja.
Če se drugače ne da dopovedat – po zakonu mora biti pes čipiran. Po zakonu ne smeš spuščati psa brez nadzora. Za vsako škodo, ugriz (pa tudi če je to prometna nesreča), ki jo povzroči domača žival si ti kot lastnik živali odgovoren vključno s kritjem stroškov.
Mi je povsem jasna prehranska veriga – tudi jaz jem meso, nosim usnjen pas in tako naprej. Vendar delam razliko – živali namenjene prehrani in domači ljubljenčki. Smrt psa ničemur ne koristi, ni tvoja hrana, odpelje ga higienik. Zakaj torej ne bi poskrbel vsaj za njegovo minimalno varnost. To ni vmešavanje v naravo – to je tvoja odgovornost – enako kot ga cepiš proti steklini, eventuelno kužnim boleznim si dolžen tudi poskrbeti, da je varen in da ne dela škode drugim (ne goni divjadi, ne ustrahuje ljudi, ne preganja kokoši itd.)
Moj znanec ima psičko, ki je lovila za hrano preden jo je vzel “iz narave” na kavč. Pa še takrat mu je prigonila kakšno srno ali prinesla miš. Pogosto je spuščena tudi zdaj, ko hodi z njim na sprehode, živali več ne goni. Ne kaže neke želje, da bi se vrnila tja, kjer je morala sama skrbeti za svoje obroke.
Neodgovorno se mi zdi, da spodbujata to ” nazaj k naravi ” mišljenje ljudje, ki niti psa nimate in živite v nekih utopičnih idejah. Ko se zgodi nazaj k naravi se zgodi tole http://www.dailymail.co.uk/news/article-2258854/Wild-dogs-kill-4-Pack-mauls-death-Mexico-City-park-including-year-old-boy.html Ko se zgodi to, se zgodi lov na čarovnice…
Ker jim je človek omejil pogled in jim vsilil svoje okolje, ki ga živali dojemajo kot edino resnico in edino možnost za preživetje.
Podobno, kot če otroka preveč navežemo nase, ne bo sposoben samostojnega življenja.[/quote]
Govorim o živalih, ki so se skotile na cesti oziroma nekje zunaj in niso nikoli živele z ljudmi. Torej neudomačena domača mačka, ki je skotila nekje v travi ali gozdu, ima omejen pogled zaradi človeka? Resno?
Pa še to: kako to, da uporabljaš internet nekje na toplem in udobnem, če zagovarjaš nazaj k naravi? Človek je po naravi živel na prostem in v jamah. Brez interneta.
Meni je to logično. To je tako, kot če poseduješ orožje in nekoga z njim ubiješ, poškoduješ, prestrašiš. Potem je odgovoren lastnik orožja in ne orožje samo. Pes je prav tako neke vrste orožje, če ni pod popolnim nadzorom. Človek ga je vzel pod nadzor, sicer ne kot orožje (pa tudi taki obstajajo), ampak kot svojega ljubljenčka in ga razvadil/vzgojil do te mere, da se sam več ne zna ali pa zelo težko znajde v tem “človeškem” okolju.
Jaz želim samo prikazati drugo plat zgodbe. Moje osebno prepričanje ni, da se pes dejansko bolje počuti v naravnem okolju, ker je že tako skrčeno, da za živali ostaja vedno manj prostora. Kje se pes v resnici bolje počuti, bi znal najbolje sam povedat. Verjetno pa imajo tudi psi, kot ljudje, različne izkušnje. 🙂
Seveda, saj so omenjeni potomci prav tako potomci udomačenih in zavrženih živali, katerim je človek vsilil svoj način življenja.
Zagovarjam, da se naj človek malo manj briga in vtikuje v življenje drugih živali in njim pusti, da živijo v naravi. Kolikor jo je še sploh ostalo zaradi tega, ker si človek domišlja, da je najpametnejši in da brez njegovega egoizma druga živa bitja ne bodo preživela.
Seveda tega, da je ravno obratno, človek zaradi zaslepljenosti od svojega egoizma in želja, ne opazi.
Robi…
Pes v naravi kot tak, ki je nastal v tisočih letih evolucije, pač nebi preživel. To si vbij v svojo trmasto glavo. Tudi klateži, ki niso nikoli imeli lastnika ( skoteni na ulici ali pa odvrženi ob prvi priliki), se raje zadržijo na obljudenem mestu, kot pa v gozdu in tvoji tako klicani “naravi”.
Naravno okolje psa je človek, ki ga hrani, se z njim igra, mu postavlja meje in omejitve.
Tu ne gre za vsiljevanje, tukaj gre za izbiro.
Bistveno tukaj je, da je psu vseeno, ali se nahaja zunaj na vrtu ali pa v stanovanju na kavču. Važno mu je, da je ob njem njegov človek, “alfa” krdela.
Kot veš, je pes krdelna žival in za normalno funkcioniranje potrebuje krdelo. To smo mi, lastniki.
Ne predstavljam pa si, da bi se manj brigali za živali in jih pustili, da mirno živijo v naravi. Zakaj?
Preprosto:
Pes je krdelna žival.
Vsi spustimo svoje “uboge” pse, da lahko živijo v naravi. Prepovedan vstop v mesta in vasi, da se ne bomo vmešavali v njih.
1/2 jih pogine v prvih dneh lakote, pod drugimi psi, dehidracije.
Od preostale polovice šibkejši zavzamejo nižje položaje v krdelu, močnejši in agresivnejši postanejo alfe.
Krdel nastane kar veliko če vzameš v ozir to, koliko psov je na svetu.
Situacija :
1. Sprehajaš se po gozdu in nabiraš gobe. Srečaš tako razpuščeno pasje krdelo. Lahko tečeš – a te bodo ujeli. Lahko obležiš – te bodo vseeno razmesarili. Lahko kričiš – vedeti moraš, da se te ustrašili ne bodo. Oni imajo premoč. Lahko se posloviš od življenja. Redkim bi se ratalo rešit – takim s pištolo, puško, morda.
2. Otrok na vasi gre preblizu travnika kjer biva krdelo psov. Psi ga razmesarijo, mama joče, oče se pizdi, krivo pa je človeško mišljenje, da morajo psi pa ja živet v naravi.
Tako da dokler ne poznaš do popolnosti psihologije, sociologije psov, nisi Kinolog, nimaš svojega psa, se z njimi ne ukvarjaš, jih ne vzgajaš, ne vodiš ven na sprehode, se o nijh ne izobražuješ na vse mogoče načine, te prosim, da zapri gofljo ker nimaš pojma.
Lp, zverinica
Nič ne bom zaprl goflje in te prosim, da se bolj kulturno obnašaš in ne pametuješ, ker nimaš pojma ali imam psa ali ga nimam.
Svoje frustracija pa izražaš kje drugje. Pa upam, da ne nad živalmi.
Bi se že prilagodil okolju in prej ali slej s svojimi prilagoditvami tudi preživel.
Človek je vse živali udomačil izključno zaradi svojih sebičnih interesov, ne pa zaradi psa ali krav ali mačk….
Zato se gre za vsiljevanje, saj nihče ni teh živali vprašal ali želijo biti udomačene ali postati del prehranjevalne verige.
Eno je krdelo, drugo je pa lastnik. Tu priznavaš, da si je človek olastninil živali in jih s tem podredil sebi, da služijo človeku.
Če imaš resnično rad živali, si najmanj vegetarijanec ali vegan. Da pa uživaš meso in uporabljaš usnjene izdelke in s tem podpiraš mesno-klavniško industrijo, pa ni noben znak ljubezni do živali, ampak se gre le za koristoljubje in izkoriščanje živali, kot sem že zgoraj omenil.
Živali maš “rad” le, če imaš od njih neko korist. Pa naj bo v obliki zrezkov, usnjenih torbic, čevljev, kot čuvaja……Zato pravim, da se naj človek čimmanj vtikuje v živali in jim ne vsiljuje svoj način prehrane in življenja, ker jih bo s tem manj izkoriščal in se naj raje posveti svojim človeškim težavam in problemom.