Živjo!

Nevem več (ne jaz ne fantova družina), kako pomagati mojemu fantu, ki je vedno bolj prepričan da ima raka. Mi vsi trdimo da je na psihološki bazi, saj neprestano preverja sluz ki jo izkašljuje že en mesec malo bolj intenzivno kot ponavadi. Sluz je prozorna, včasih zelena in tu in tam malo rozasta (on pravi da je to kri in ga je zaradi tega strah). Prav tako pravi da ima “cmok v grlu”, ki se ga kar ne more znebiti (boljše je samo, kadar je ali pije).
Drugače ne kadi, ne pije, in nima nobenega potenciala za kaj takega kot je rak. Star je 30 let.

Zdaj bo dobil napotico za ORL pod nujno, da ga bodo končno bolj podrobno pregledali.Izvidi krvi so b.p.

Nevemo ali je za psihiatrijo (drugače bomo mi vsi tam pristali ker nas tako živicira) ali je sploh možno, da kri v izkašljani sluzi lahko pomeni raka.

Prosim za odgovor.

Hvala!

P.S.: se opravičujem če bi morda morala to temo napisati kam drugam.

Strah pred boleznijo res ni enostavna stvar, saj negativno vpliva na psiho, s tem pa tudi pa fizično počutje in splošno kondicijo. Prav pa je, da se je odločil za pregled pri specialistu, saj bo verjetno le tako možno ugotoviti vzrok vnetja in ga ustrezno pozdraviti.
Vedeti pa moraš, da za rakom lahko zboli vsak, tudi tisti, ki ne kadi in ne pije.
Poznam primer starejše gospe, ki jo je začelo boleti grlo. Hrano je vse težje požirala in občutila je v grlu nekakšen cmok, podobno kot tvoj fant. Zadeva se ji je toliko poslabšala, da je morala pod nujno v bolnišnico, sicer bi jo zadušilo. Opraviti so morali manjši operativni poseg in očistili veliko količino gnoja, ki je se nabral v grlu. Vzrok je bila menda neka bakterija – in ker se ni zdravila, je bilo vsak dan huje.
Fanta pa le nudi razumevanje ob vseh njegovih bojaznih, kakšna psihiatrija neki? Šele, ko bodo opravljene preiskave, bo fant pomirjen.
Želima vama, da bi čimprej odkrila vzrok pokašljevanja in vnetja – predvsem pa, da ne bo to, česar se boji. Srečno! Pa javi potem, kaj sta ugotovila.

Pridružujem se besedam Markusa. Fantu stoj ob strani in čim prej naj opravi preiskave, da se bo znebil strahu. Po mojem mnenju je strah najhujši sovražnik. Vsaj jaz sem tako občutila, ko sem bila bolna. Zato razumem tvojega fanta. Dobro se mi zdi, da je pozoren na spremembe na telesu. Marsikdo ni in mu je potem žal. Spodbujaj ga k preiskavam in pozitivno vplivaj nanj. S tem, ko ga morda prepričuješ, da itak ni nič in da naj se ne obremenjuje, mu, čeprav dobro misliš, nič ne pomagaš, saj strah ostaja.

Sporoči, kako sta zrihtala. 🙂

Kristina

Hvala za odgovore:)!

Skušam mu stati čimbolj ob strani, in pozitivno vplivati, ga zamotiti…pogovarjava se zelo veliko. Njegovi pa so zdaj že popolnoma prepričani, da je vse samo v psihi. Jaz mislim da je začaran krog – ko te neka malenkost začne skrbeti, se večinoma samo slabša, in potem te še bolj skrbi in tako naprej…vsaj takše izkušnje imam sama, ki sem tudi marsikaj že dala čez (takrat se mi je zdelo zelo hudo, a sem kmalu ugotovila da ni bilo nič proti temu kaj nakteri prestajajo!), in sem s pravimi zdravniki in optimizmom ter voljo do življenja vse prenesla, ter sem srečna za vsak nov dan, vsako jutro.

Bom sporočila, ta teden se gre naročit na ORL, upam da bo čimprej na vrsti.

Lp

Če bi bilo vse od psihe, potem bi lahko pomenilo pljuvanje krvi tudi od astme. Vendar to je treba pregledati.
lp

Fant bil na ORL, vse b.p.:)! Zdaj pa gre še k plumologu naslednji mesec – tudi po moje je verjetna “mejna astma”, tako kot jo imam sama – vendar ker s tem že od nekdaj živim, se niti ne obremenjujem – razlika je da on izkašljuje vse ven, jaz pa požiram:)…

hvala za vse lepe besede. upam da bo fant čimprej si “opomogel od strahu”, ker ga je to čisto zdelalo.

lp

No, vidita, pa smo zmagali! 🙂 Good luck!

Super, dobre novičke! :)))