Pozdravljeni! Saj ne vem kje naj zacnem! Mogoce kar tule…s fantom sva v poznih 20, na svojem(oz njegovem), skupaj dobrih 5let. Do nedavnega je bilo vse super. Problem je v tem, da se nekako ne pogovarjava vec o prihodnosti, oz da z njegove strani ni vec naju. Ko sem ga vprasala, kaj bi rad iz najine veze je rekel zaenkrat je tako cisto ok, ce pride kdaj do cesa vec tudi prav, ampak da ne more pa vedeti ce sem prava ker tako ali tako ne ves kaj bo v prihodnosti. Meni se pa ob tem trga srce. K njemu sem se preselila, ker je on predlagal(seveda sem si sama tudi zelela), sedaj mi pa daje obcutek da sem mu v napoto, ne pelje me vec v njegovo druzbo, zdi se mi da me cedalje manj vkljicuje v svoje zivljenje. O otrocih je vedno zacel govoriti sam, sama si z njim tudi zelim druzine, nikdar nisem na kakrsenkoli nacin pritiskala nanj, vedno sem mu stala ob strani (bolezen in smrt) in mu pomagala ce sem mu le lahko. In sedaj me boli, ker cutim da mi noce povedati resnice, jaz pa bi rada odgovore, da si razjasnim stvari, ker se mi zdi, da si pusca odprta vrata, ce slucajno pride kaksna boljsamimo. Na kaksen nacin naj ga pripravim do pogovora?

Zgleda, da se je med lepo polizal in čustev vsaj z njegove strani ni kakšnih globokih.
Vedi leto, da moški (ponavadi, ne pa vedno) odidejo iz zveze, ko si drugje eno novo najdejo. Zdaj, a ti je še za čakat mesece ali kakšno leto na to, da ti pove, kako si je našel novo in te zapušča, ali pa bosta prej položila karte na mizo. Ne vem kje bi bil problem se o tem pogovoriti, če sta skupaj že toliko časa? Ali te je nemara strah, da od njega slišiš nekaj kar te bo bolelo in se v bistvu ti izogibaš pogovoru? Še vseeno bolje, da se razideta zdaj, ko pa pri 30+ letih.

On te ima doma zaradi drugih razlogov kot si ti domišljaš in ti so čist biološke narave… 😉
Svoje čustvene potrebe ne zadovoljuje s tabo, zato tudi ne razmišlja o skupnem življenju, družini itd. Njemu je ok tako kot je.
Njegova resnica je to, da si ti tam za potešitev njegovih bioloških potreb, pika. Tako ti tudi nima kaj več za pojasnit, ker preprosto kaj več ne obstaja.

Alizeja, bom poskušal odgovoriti malo bolj optimistično kot moja predhodnika (čeprav bi jima “na prvo žogo” dal prav). Ko pravite, da se z njim ne morete pogovoriti, kako začenjate ta pogovor. Če ga začnete, ko on ni pripravljen, potem je razumljivo, da vas “osorno odpravi”. Dogovorite se najprej za termin (in kraj izven stanovanja!), ko se bo tudi on pripravljen pogovarjati (ne pogovoriti) o vajini prihodnosti. Potem ga pa pustite, da vam on pove, kako vidi situacijo, ne ga “napasti” z izjavami, ki jih je že 100x od vas slišal. Več sem enkrat napisal tukaj (pojdite do mojega odgovora): http://med.over.net/forum5/read.php?163,10145636
Veliko poguma in sreče!