epiduralna – nekaj informacij
Draga Brbljavka, draga Metuljčica, drage forumčice,
hvala za vaše izkušnje. Res je, ženske bomo morale jasneje izražati svoje zahteve glede obravnave, zahtevati informirano izbiro, spoštovanje zasebnosti, več možnosti in sploh individualno obravnavo. Da bo potem kakšen Feldbach zrasel tudi pri nas.
Lepo pozdravljeni1
Sem malo brskala, pa najdem tole……, malo pozno, pa vendarle.
Moj drugi porod- v lj – bila sem brez partnerja, ravnali z mano kot s kosem mesa. Babica Marija Pograjčič se je norčevala zaradi ea, ki jo je vstavljala dr. Katja Marušič , potem jo je nagnala ven,ni dovolila dodajanja analgetika, dve uri in pol um. popadkov – pretrgan cervix, epizootomija, bolečine 3 mesece še po porodu, četrti mesec se pojavi pri meni cystokela…..
Če bo še tretji porod, raje na ulici, kot pa pri tej personi, ki se častnega naslova babica NEEE zasluži.
Če želite vso zgodbo, sporočite.
Saj poizkušam pozabiti, pa ne gre in ne gre. Občutim vse to kot krivico, pa vendar si ne morem zdaj več kaj, a ne? Kar je, je.
Draga baladajs,
žal mi je, da ste doživeli tak neustrezen odnos. Nič čudnega, da dogajanje občutite kot krivico, saj je bilo ravnanje, kot ste ga opisali, res nevredno strokovnega naziva. Veliko pišem o tem, kaj ženske med porodom v porodnišnici potrebujejo: to, da so v središču dogajanja in odločanja, da jih že ob sprejemu vprašajo, kako želijo roditi in da jim to v največji možni meri tudi omogočijo; če ni mogoče, da se o tem pogovorijo; da žensko obveščajo o tem, kaj se dogaja in da ji omogočajo informirano izbiro glede posameznih postopkov, zdravil, posegov; da je odnos spoštljiv, da je zagotovljena največja možna mera zasebnosti, da se ohranja telesna in duševna integriteta, da se skratka spoštuje pravica do odločanja o lastnem telesu. S številnimi raziskavami je dokazano, da je ženska s porodom zadovoljna, če je imela možnost soodločati o tem, kar se dogaja, to pa je mogoče le na podlagi dobre komunikacije med babico in porojevajočo žensko. Ženske potrebujejo fizično in psihično podporo, spodbudo, razumevanje.
Žal je lahko posledica slabih odnosov to, da se porod konča z nezadovoljstvom ženske ali celo s poškodbami ali drugimi negativnimi posledicami, poznamo tudi primere posttravmatskega sindroma, ko ženske psihično trpijo zaradi napačnega pristopa k porodnem procesu ali zaradi hudih dogodkov pri porodu.
Najbrž boste kar pogosto slišali nasvet, da čimprej pozabite to izkušnjo. Morda to ni najbolje – načinov, kako se soočiti s temi dogodki, je več. Če želite z nami deliti svojo zgodbo, je ta forum pravi prostor. Če pa se želite pogovoriti osebno, se nam kar oglasite na telefon mamaZOFA.
Dogodkov za nazaj ne moremo spreminjati, morda pa lahko kaj storimo za to, da nam ne bodo vedno znova povzročali bolečine. Dobro bi bilo razmišljati tudi o tem, da si nobena ženska ne zasluži take porodne izkušnje in da je treba dolgoročno vplivati na razmere, v katerih ženske postajajo matere. Tudi s kakšno povratno informacijo porodnišnici ali predstavitvijo problema v javnosti.
Draga baladajs,
prav lepo vas pozdravljam. Oglasite se.
Draga ga. Zofa!!!!!!
Ne znam vam izrečti, kako so me vaše besede presenetile – sploh nisem pričakovala odgovora, sploh pa ne tako toplega.
Se mi samo zdi, a me resnično razumete, poiskušate razumeti mojo zgodbo ?
Največ slišim od svojega partnerja nasvet, naj že enkrat pozabim na vse to. Na srečo imam zelo zahtevno službo čez ves dan. Ampak ko pride večer, ko otroci zaspijo in se še jaz vležem v posteljo, mi pa, ne vedno, ampak dokaj pogosto, pridejo pred oči slike iz porodne, slišim jo govoriti, malo včasih tudi podoživljam vso grozo…
Draga baladajs,
Najbrž v življenju res včasih pametno, da kaj namenoma pozabimo, vedno pa ni tako. Na področju obporodne skrbi delujem že nekaj časa in tako se srečujem tudi z zgodbami, kot je vaša. Moj namen in namen Združenja Naravni začetki, od koder sem tu na forumu kot svetovalka, je spodbujati kvaliteto storitev v času nosečnosti, poroda in po njem in uvesti resnično izbiro in dobro informiranost tako žensk kot tudi strokovnjakov. Smo na dobri poti. Žal pa je včasih tako, da so cilji precej oddaljeni in da imajo nekatere ženske slabe izkušnje s sodobnim sistemom obporodne skrbi. In tako so naše aktivnosti usmerjene tudi v podporo, informiranje, pomoč posameznici, paru, družini.
Ne bom trdila, da popolnoma razumem, kaj se vam je zgodilo in kaj ste doživeli, lahko pa si vsaj delno predstavljam vaše občutke, ker poznam podobne primere in ker je tudi v kvalitetni znanstveni in strokovni literaturi o doživljanju poroda (takega ali drugačnega) zelo veliko napisanega.
Če bi vam bilo lažje, mi lahko pišete tudi na moj osebni elektronski naslov [email protected].
Lep dan vam želim,
Spoštovana ga. Zalka!
Moram priznati, da ob prvem prebiranju vašega prispevka o možnih zapletih pri epiduralni nisem prav verjela, da se dejansko dogajajo. Zdaj moram povedati naslednje:
Vse tiste težave, s katerimi te seznanijo pred njo, so možne.
Meni je prijela le po desni strani, po levi le nekoliko, vendar je bilo vseeno pravo olajšanje. Potem sem odprla za 5 cm v 1,5 ure (enako kot prej brez EA) in nato se je porod za 1,5 ure ustavil – to je sicer znan pojav pri epiduralni, ampak porodničarka je rekla, da mi ne more zagotoviti, da je bilo zaradi nje, tudi sicer se včasih zgodi.
Skratka, nato sem dobila umetne popadke, kljub svojim normalnim, epiduralno so ustavili, ker naj ne bi čutila, kje je treba pritiskati. Kriza. Ura in pol pekla. Čeprav sem bolečine čutila, nog nisem in zato so mi jih morali med iztisom držati, še dve uri po njem pa nisem prav čutila nog.
Prav tako sem doživela izventelesni porod, o katerem govorite v prispevku.
Drugih težav nisem imela.
Zdaj nisem prepričana, če bi bilo boljše, da bi rodila brez nje.
Kljub vsemu mislim, da bi se naslednjič znova odločila zanjo, ampak bi se vseeno pripravila na bolečine, tako, za vsak primer.
Pozdravljene!
Epiduralna analegezija lahko poslabša sposobnost sesanja in ovira dobro vzpostavljanje dojenja po porodu.
Za tiste, ki želite pogledati na zadevo še s tega zornega kota, članek, žal le v angleščini: http://www.llli.org/ba/Nov99.html
Drage mame in tiste, ki nas berete, pa boste morda to še postale;
prosila sem gospo Mojco Vozel, da malce bolj pojasni svoje navedbe, prosim za nekaj potrpežljivosti.
Epiduralna analgezija res lahko vpliva na vzpostavljanje laktacije in dojenja, na to kar precej opozarjajo resni strokovnjaki – je pa tako, da je ta vpliv včasih zanemarljiv, včasih pa ne. Tako kot sem pisala glede nekaterih možnih stranskih učinkih in tveganjih pri rabi epirudalne za mame – ne izkusijo jih kar po vrsti vse ženske. Podobno kot če odprete zavojček z zdravili in preberete besedilo: opozorijo vas na nekatere bolj pogoste in nekater redkejše stranske učinke, zaplete itd; kar je pošteno in se danes zahteva kot del opreme zdravila. Epiduralna je v tem smislu zelo podobna reč: razen če se ne izrečete drugače, je prav, da ste seznanjeni z morebitnimi tveganji za svoje zdravje in za zdravje vašega otroka, pa tudi s predvidenimi prednostmi; tako kot v zvezi z drugimi zdravili in postopki.
V posameznih primerih se tveganje ne potrdi, tako kot pravite vi, Sabina, da na vašo deklico oziroma na njen sesalni refleks epiduralna ni vplivala. Z daljšim spremljanjem rabe določenega zdravila in preizkušanjem ter razumevanjem principa delovanja zdravila pa lahko ugotavljamo, na primer, za koliko se poveča tveganje za določen zaplet ali nezaželen učinek. Včasih tudi ne znamo zastaviti pravega vprašanja ali pa so raziskave specifično usmerjene in ne merijo tistega, kar se lahko kasneje izkaže kot problematičen učinek – in glede raziskav ne moremo biti naivni in misliti, da je njihova zasnova in izvedba ter tema in usmerjenost popolnoma nevtralna, objektivna in brez vseh zunanjih interesov.
Torej, z oceno tveganja ne trdimo, da se bo zaplet pojavil vedno in pri vseh: seveda je krasno, če se zaplet ne pojavi. Na vas pa je, da pretehtate, ali je tveganje v vaši situaciji majhno ali veliko.
Tveganje govori o tem, da so pač nekatere poti bolj, druge manj varne – ko grem pozimi v sredogorje, mi je popolnoma jasno, da dereze sodijo v nahrbtnik in nato na čevlje. Saj je čisto mogoče, da se kljub pomrznjenem snegu vrnem v dolino cela in zdrava, a verjemite, še na misel mi ne pride, da bi tvegala. No, poleti je pa že drugače.
Lep poletni večer je, použijte ga v miru, ali pa se mu prepustite, da vas prevzame …
To, da epiduralna ne deluje kot je bilo pričakovano, se tudi lahko zgodi. Tista, ki tega ni doživela, morda dvomi o tem. Lahko pa se zgodi, da ste ena tistih redkih, pri katerih kljub pripravam in kasnejšemu plačilu (kjer ga zahtevajo) epiduralna ni bila (dovolj) učinkovita, pa je vaša izkušnja poroda zato precej drugačna.
Pozdravljene!
Zalka, najprej hvala za pojasnilo, da dojenje po EA ne bo vedno moteno. To popolnoma drži. Nisem nasprotnica porodov z EA, spodbujam svobodno izbiro, pri čemer pozivam k dobremu informiranju pred vsakim takim posegom. Spoštovana besna mati, mislila sem, da bo priponka pojasnila navedbo, sprejemam vašo kritiko, ker je nisem pojasnila v slovenščini. Ne sprejemam pa neargumentiranih opazk, ker se v tem tonu sama ne pogovarjam z nikomer. Potrudila se bom jasno razložiti in pokazati, da si tega nisem izmislila, da zadeva ni bosa in da je pravi naslov za izražanje skepse (morda celo besa, čeprav ne priporočam!) zdravstvena ustanova, kjer mati, zainteresirana za porod z EA, ne dobi VSEH potrebnih in URAVNOTEŽENIH informacij, tudi o tveganjih poroda s to metodo lajšanja bolečin. Svetovalke za dojenje že nekaj časa opažamo, da imajo matere v Sloveniji premalo informacij o možnih vplivih EA na mater, otroka, njun odnos po porodu in vzpostavljanje dojenja.
EA ima seveda dva pola, na eni strani je medicinski poseg, ki ima lahko nezaželene učinke na mater, otroka in dojenje, na drugi pa pravica do samostojnega in odgovornega odločanja o tem, kakšen porod si mati želi in kako doseči, da bo izid čim bolj ugoden za vse (lahko tudi prav z uporabo EA). Naravni porod ni vedno mogoče niti nujno zaželen, saj so matere v najrazličnejših situacijah. Tako kot tehtamo možnosti in tveganja naravnega poroda, bi morali (le da še bolj) skrbno tehtati tveganja in vse možne učinke poroda z EA (enako velja za vsa zdravila in vse posege ter seveda tudi carski rez). Problem tehtanja je pri EA v tem, da gre za medicinsko zelo kompleksno zadevo, ki se je ne da pojasniti na hitro.
Ena najvidnejših strokovnjakih in raziskovalk dojenja Jan Riordan v članku, ki sem ga zgoraj že pripela, ugotavlja, da EA po doslej dostopnih dokazih verjetno zmanjšuje novorojenčkovo zgodnjo sposobnost sesanja na dojki. Poglejmo argumente.
Mehanizmi, kako do tega pride, so različni, ne vemo točno, kako intenzivni so lahko ti vplivi neposredno na dojenje, torej, da bi rekli – tveganje je tako in tako – kajti tudi okoliščine porodov z EA so zelo različne. Mnoge matere po EA normalno vzpostavijo dojenje. Matere v Sloveniji, kot zasledim, pogosto povedo, da težav z dojenjem po EA niso imele in da je bil sesalni refleks njihovih novorojenčkov dovolj močan, kar je vsekakor spodbudno! A ni vedno tako. Na svetovalke za dojenje se večkrat obrnejo tudi matere, pri katerih je lajšanje poroda z EA privedlo do težjega vzpostavljanja dojenja v prvih dneh in tednih po porodu. To predvsem velja tedaj, ko je bilo po vnosu EA potrebnih še vrsta drugih medicinskih intervencij. Tega ne ugotavljamo le svetovalke, ampak tudi matere same.
Problem, da mi ne verjamete, najbrž izvira iz uradnih informacij, ki ste jih dobili glede možnih vplivov EA? Te informacije so lahko pristranske ali pomanjkljive, matere bi morale dobiti tudi neodvisne informacije, kot npr. na tem forumu, o tem je Zalka veliko pisala in, če se prav spomnim, ke neredko prišlo do polemik, češ da njeno pisanje ne drži. Vendar pomislimo, tako pri nas kot v tujini se izpostavlja ta problem, npr. da EA porodnišnicam prinaša dodatna finančna sredstva, zato so do nje lahko pristranske, da strošek dodatnega anestezista lahko upravičijo samo, če opravijo zadostno število EA in da njeno uporabo pogosto spodbujajo in tveganja razkrijejo toliko, kolikor jih pač morajo, da se zavarujejo pred tožbami. Študije, ki jih materam pri tem predstavijo, so pogosto neustrezne, ker ne primerjajo EA in naravnih nemedikaliziranih porodov (v porodnišnicah, kjer so bile te študije izvedene, naravnih porodov skorajda ni), opozarja Jan Riordan. Primerja se porode, ki so bili medikalizirani, eni z EA, drugi brez EA, rezultati pa se razlagajo, kot da EA nima statistično značilnih vplivov na novorojenčka, dejansko pa imata obe vrsti poroda prepoznavno podobna tveganja in podobne možne učinke na novorojenčka. Da so take študije lažne, ker nimajo prave kontrolne skupine, pravi tudi strokovnjakinja za preučevanje vplivov porodnih praks na matere in dojenčke, avstralska zdravnica in avtorica knjige Gentle Birth, Gentle Mothering Sarah Buckley.
V času množične uvedbe EA so se v ZDA začele pojavljati zgodbe o dezorganiziranem sesanju in zaspanih dojenčkih mater, ki so prejele EA, navaja Riordanova. Glede na sestavine (sprva kokain, kasneje opioidni narkotiki) to niti ni bilo presenečenje, a kmalu je postalo jasno, da negativni vplivi na novorojenčka po porodu niso vedno prisotni niti niso nujno podobni, ampak so odvisni od doziranja, prehajanja zdravil skozi posteljico in od otrokove individualne sposobnosti predelati in izločiti ta zdravila.
Sarah Buckley je napisala zelo informativen članek, ki ga priporočam (angleški, Zalka, morda kdaj najdeš čas ali možnost, da bi ga kdo prevedel): http://www.sarahbuckley.com/epidurals-risks-and-concerns-for-mother-and-baby/ Nekaj izvlečkov iz njega bom navedla. Viri, ki jih omenjam, so navedeni na koncu članka.
Buckleyeva je podrobno preučila zakaj je EA povezana z resnimi motnjami v procesu rojevanja in s tveganji, ki jih te motnje prinašajo. Če materin krvi tlak po vnosu EA nenadoma upade, kar je pogost pojav, se lahko mati in otrok denimo znajdeta v nevarnosti premajhnega dotoka kisika v njune vitalne organe. Kadar se EA dozira zgodaj v poteku poroda, se porod z EA sodeč po ugotovitvah študij podaljša, več je zastojnih porodov, izhodnih carskih rezov, kleščnih in vakuumskih porodov, vse te situacije pa lahko močno otežijo vzpostavljanje dojenja.
V britanski študiji COMET Study Group (2001) je imelo 37 odstotkov mater, ki so prejele EA, kleščno ali vakuumsko dokončanje poroda, pri nižjih dozah EA pa je bilo takih razpletov še vedno 28 odstotkov. Intervencije, ki povečujejo tveganje za modrice, poškodbe obraza, lobanjskih kosti, hematom (krvavitev pod lobanjo), seveda močno vplivajo na počutje, budnost novorojenčka in njegovo sposobnost za aktivno dojenje.
Zaskrbljujoča z vidika dojenja je ugotovljena trikrat pogostejša potreba po dodajanju umetnih popadkov (hormona pitocina), ker se zaradi znanega učinka EA na upočsnjeno izločanje materinega hormona oksitocina, porod odvija drugače in ga je treba pogosto umetno pospeševati. Znano je, da kombinacije EA in pitocina povečujejo tveganje za slabši srčni utrip in stres ploda, ki nastane zaradi možnega pomanjkanja dotoka krvi in kisika. V avstralski študiji Robertsa in drugih (2000) je bil pri več kot polovici porodov, kjer so matere dobile EA in pitocin, potreben izhodni carski rez. Vse troje skupaj lahko bistveno poslabša okoliščine za dobro vzpostavljanje dojenja po porodu. Lieberman in O’Donoghue (2002) zaradi porodnih intervencij in nujne uporabe pitocina pri porodih z EA opozarjata tudi na več pojavov neonatalne zlatenice. Zlatenični dojenčki so zaspani, manj odzivni, več časa morajo preživeti ločeni od matere, kar ovira njihovo vzpostavljanje dojena.
Zdravila, uporabljena v EA so dovolj močna, da omamijo in paralizirajo spodnji del materinega telesa, zato ni presenetljivo, da imajo prepoznavne narkotične in analgetične učinke lahko tudi na vedenje novorojenčkov. Povzročajo lahko omotičnost, zaspanost, pri nekaterih novorojenčkih niso izključeni vplivi na težave z dihanjem. Kot ugotavljajo Fernando in drugi (1997), imajo lahko zdravila pri kombinirani spinalno-epiduralni analgeziji neposredne toksične učinke tako na plod in kasneje na novorojenčka, saj so ugotovljene ravni teh zdravil pri novorojenčku lahko celo višje kot pri materi. Vsa zdravila, ki jih prejme mati, prehajajo skozi posteljico, otrok pa jih izloča bistveno počasneje kot mati. Učinki so najbolj vidni prve ure in dni po porodu, ko je idealen čas za dober začetek dojenja. Nekaj zdravil se prve ure in dni že izloči, del pa se jih lahko naloži v otrokovih možganih in jetrih (Fernando 1997), od koder se počasneje sproščajo in izločajo (Hale 1998).
Najbolj zaskrbljujoči z vidika dojenja so vplivi, ki izvirajo iz učinka EA na počutje matere. Nadvse tvegana je povišana telesna temperatura, ki se pojavi po doziranju EA pri večjem številu mater. Dojenčkom, rojenim vročičnim materam, se bo po porodu z večjo verjetnostjo godilo slabo (imeli bodo nižje ocene po Apgarjevi, slabši mišični tonus, morda bodo potrebovali oživljanje ali imeli nevrološke težave), je pokazala obsežna študija prvorodk (Lieberman, 2000). Po porodu, pri katerem je dobila mati vročino, se dojenčke pogosto testira za sepso, zaradi česar so lahko dlje ločeni od mater, prestati morajo invazivna testiranja, mnogokrat potrebujejo preventivni antibiotik in posebno nego. Vse to se močno vpleta v vzpostavljanje dojenja. Švedska študija Thorngren-Jerneck in Herbst (2001) je potrdila, da imajo dojenčki po porodih z EA povprečno statistično značilno nižjo oceno po Apgarjevi.
Buckleyeva opozarja, da se EA močno vpleta v izločanje ključnega hormona, povezanega s porodom, materino nego novorojenčka ter dojenjem – oksitocina. Kakšen natančno je učinek EA na hormonsko ravnovesje, na oksitocin in kakšne posledice so ob tem mogoče, bo potrebno natančneje raziskati. Vprašanje pa je, če se bodo našla finančna sredstva za take študije, saj jih tisti, ki imajo od EA dobiček, nimajo interesa financirati. Zaradi razkoraka med finančnimi interesi farmacevtske industrije in skrbjo za varnost mater se je v porodništvu tudi v minulih desetletjih že nekajkrat uporabljajo posege in zdravila, za katera se je kasneje izkazalo, da niso v korist mater in otrok ali so zanje škodljivi.
Riordan, Gross, Angeron in drugi so leta 1999 primerjali 92 novorojenčkov, rojenih s pomočjo EA, s 37 novorojenčki po naravnem nemedikaliziranem porodu. V treh porodnišnicah so po posebni metodi dojenje ocenjevali profesionalni laktacijski svetovalci z vsaj dvoletnimi izkušnjami pri svetovanju materam glede dojenja, oceno (od 0 do 12) pa so ob vsakokratnem obisku svetovalca podale tudi matere same. Ocene mater so bile primerljive z ocenami svetovalcev, in sicer višje po naravnem porodu (povprečje 11,1) kot po porodih z EA (povprečje 8,5) ali intravenozno injekcijo narkotika za lajšanje bolečin (povprečje 8,5). Po šestih tednih študija ni zaznala razlik v trajanju dojenja teh mater.
Murray in drugi (1981) so ugotovili, da so bili dojenčki mater v dveh skupinah porodov z različnima dozama EA v svojih motoričnih in fizioloških odzivih ocenjeni slabše kot tretja skupina novorojenčkov po naravnem porodu. Še peti dan so dojenčki v prvih dveh skupinah kazali slabšo organiziranost telesnih funkcij.
Sepkoskijeva (1992) je s primerjanjem novorojenčkov po porodih z EA in naravnih porodih ugotovila, da so bili prvi manj budni in so imeli »manjšo zmožnost orientacije v prvem mesecu življenja«, matere pa so z njimi v porodnišnici preživele manj časa, kar se je ujemalo z višino doze EA.
Baumgarder in drugi (2003) so ugotovili, da je bilo značilno manj dojenčkov po EA polno dojenih ob odpustu iz porodnišnice, to tveganje pa je bilo večje pri materah, ki niso dojile v prvi uri po porodu.
Finska študija (Volmanen 2004) poroča, da je v prvih dvanajstih tednih 67 odstotkov mater po porodu z EA v primerjavi z 29 odstotki preostalih mater hranilo svoje otroke s prilagojenim mlekom ali dojilo delno. Matere po porodu z EA so z večjo verjetnostjo ocenjevale, da niso imele dovolj mleka.
Švedska študija (Righard in Alade 1990) je ugotovila, da dojenčki, ki jih po naravnih nemedikaliziranih porodih položimo na materin trebuh s kožo na kožo, s pomočjo refleksnih gibov zmorejo zlesti do dojke, najti bradavico in se sami prisesati. Dojenčki pod vplivom opiatnih zdravil oz. tisti, ki so takoj po porodu zgolj kratek čas ločeni od matere, izgubijo večji del te zmožnosti, navaja Buckleyeva.
Še ena švedska študija (Ransjo-Arvidson in drugi 2001) izpostavlja povečano tveganje, da so novorojenčki, ki so bili izpostavljeni analgetikom (večinoma opiatom), bolj dezorganizirani pred dojenjem (sesajo le bradavico, jo ližejo, sesajo rokico) v primerjavi z dojenčki po nemedikaliziranem naravnem porodu.
EA ima torej možne prednosti za matere z vidika porodne bolečina, a tudi tveganja za mater, otroka, njun odnos in navezovanje po porodu in vzpostavljanje dojenja. Ta tveganja so, kot piše Sarah Buckley, »zelo dobro dokumentirana v medicinski literaturi, vendar ne nujno tudi ustrezno predstavljena in razkrita bodočim materam«.
Morda še to, ženske po vsem svetu ne uporabljajo EA tako množično kot v ZDA, kjer je porodov z EA po podatkih iz leta 2004 skoraj 2/3. V Kanadi jih je za primerjavo polovica, v Veliki Britaniji pa 21 odstotkov. Drži, da jo uporablja veliko žensk, vendar ne drži, da zaradi tega nimajo težav z dojenjem ali da so te težave zanemarljive.
Draga Mojca,
najlepša hvala za to izčrpno in pregledno sporočilo.
Če bi se našla prostovoljka za prevod prispevka S. Buckley, bi bilo res imenitno.
Jaz sem poznana po tem, da kar veliko delam, pa mi še nekaj časa ne bo uspelo priti do časa za prevod.
Če ste gledali film o radostnem porodu Orgasmic birth (avtorica Debra Pascali Bonaro), ste Saro Buckley lahko tudi poslušali/videli. Je zdravnica, mama štirih otrok, avtorica (med drugimi) zelo uporabne in tudi pri nas poznane knjige Gentle Birth, Gentle Mothering.
Lep večer,
Draga Mojca,
podatki raziskav so zanimivi, čeprav sem sama še vedno velika zagovornica ea in brez nje ne grem rodit. Še bolj zanimivo pa bi bilo, če bi našli kakšne novejše raziskave, saj so prav vsi viri, na katere se opirate, zelo stari. “Najnovejša” raziskava v vašem članku je stara že 7 let (kmalu 8), pa vse tja do 20 let.
Ne vem, pri mojem raziskovalnem delu so me vedno učili, da se moram opirati na čim novejše vire in iskati “state of the art” informacije. Glede na to, da okoli ea ves čas tečejo burne debate, sem prepričana, da obstajajo novejši podatki, ki morda govorijo tudi bolj v prid ea, morda pa tudi ne. Ne vem, ker tega področja nisem še raziskovala, vendar tem ugotovitvam zaradi zastarelosti podatkov ne verjamem najbolj. Tusi sifilis je včasih veljal za dedno bolezen…
Lepo pozdravljene,
Slučajno sem naletela na tale forum in takšne dezinformacije in nepotrebno strašenje žensk v zvezi z EA me zelo moti. Epiduralna analgezija se daje v epiduralni prostor. Tako anestetik praktično ne doseže sistemskega krvnega obtoka, zato tudi spada med t.i. področne analgezije (učinkuje samo, na določeno področje telesa). Ker ne doseže sistemskega krvnega obtoka (razen če anestezist po pomoti ne zadane žile in vbrizga anestetik v krvni obtok) tudi praktično ne more vplivati na otroka. Tako da je tole s slabšim sesalnim refleksom pa res že malo preveč.
Drage dame, preden pišete takšne neobjektivne informacije na forume, se najprej podučite o delovanju EA ter o anatomiji in fiziologiji človeškega telesa, preberite nove študije in predvsem preberite si vse študije, ne samo tiste, ki pišejo v vašo smer, ker večina novejših študij kljub vsemu kaže, da je EA varna metoda za mamo, kot tudi za otroka in da so resni zapleti (ki pa so seveda mogoči, tako kot pri vsakem zdravilu ali medicinskem posegu) res zelo redki. Je pa seveda prav, da jih poznate. Pa prosim, ne mešajte EA in analgezije z opiati, ker gre za dve popolnoma različni metodi.
Prav je, da ste informirane, vendar naj ima največjo težo informacija strokovnjakov, ki metodo dobro poznajo, imajo z njo izkušnje in so za to tudi strokovno usposobljeni (mislim na anesteziologe) in ne samo preko forumov, kjer se prepogosto podajajo informacije, ki so zgolj neselektivno prepisane iz literature, s strani ljudi, ki se z EA ne ukvarjajo. Si pa tudi jaz želim, da bi bilo v Sloveniji več možnosti, da bi imela vsaka ženska na voljo vsaj osnovne možnosti za lepo porodno izkušnjo, predvsem pa tudi dostopnost do učinkovitega lajšanja bolečine, ki je danes v ostalih zahodnih državah že dolgo zlati standard, pri nas pa smo glede tega žal še v kameni dobi. Živimo pač v času, ko je običajno, da dobiš protibolečinsko terapijo za vsak zob, punkcijo, šivček,… porodno bolečino pa naj bi ženske kar prenašale. Zakaj že? Ker je kakor “naravna” oz. naj pač “razvajenke” malo potrpijo? Meni se takšno razmišljanje pač ne zdi sprejemljivo, še posebej ob tako množični uporabi oksitocina (umetnih popadkov). Pa brez zamere in en lep pozdrav ter čim lepši porod vsem, ki se nanj intenzivno pripravljate.
No, pošteno povedano, tudi mene tole enostransko kritiziranje oz. enostranski pogled na EA moti. Me res zanima, če tudi v primeru ko imate pljučnico ne posežete po natibiotikih, pa ste proti zdravilu za npr. ohranjanje srčnih funkcij, pa ko greste k zobarju se tudi odločite, da vam izpulijo zob brez injekcije?
In te famozne razsikave, ki se delajo, se dajo inetrpretirati tako ali drrugače-vem, ker delam v raziskovanju in vem, da se da zadeve obrniti v eno ali drugo stran.
Sama sem tudi mislila, da mi bo uspelo brez EA, pa ni. In mi gre na živce, ko ob tem, ko povem, da sem ob 20 urnem predihavanju svojih popadkov (odtekla mi je voda in se je začelo), po tem da sem bial po tem maratonu odprta 4 cm in čisto izmučena vzela EA me vsi pogledajo, ah ja sej. No, potem sem se v dveh urah odpla do 10cm, in čisto spočita in v enem iztisu, brez raztrganin rodila dečkota, ki je danes štiriletni korenjak. Če ne bi bilo EA, bi verjetno zblodila od bolečin, mislim si da ne bi bilo druge rešitve ko CR.
Pa še glede zablod z dojenjem-ja, res sem imela probleme (upam, da čutite cinizem!). Polno dojila sem celih 6 m, do uvajanja goste hrane, in potem še po malem do 9m, ko se je dete samo odstavilo. Flaške niti poskusil ni!
V kratkem bom drugič rodila, zato sem se malo spet lotila branja o EA in me taki miti o potrebni krščanski bolečini pri porodu in ponosu na to kako sem kot ženska trpela v današnjem stoletju razkurijo.
ČE je treba vse tako, zakaj vozite avtomobile, zakaj se ne prevažate s kočijami, zakaj imate pralne stroje in ….
Svet gre naprej, a dolžnost ženske je trpeti, če ni vredna potrpeti za svojega otroka ni vredna. Pa še koliko je potrebno potrpeti s svojim otrokom, i!n koliko lepega v življenje prinese
Pozdravljeni 🙂
Zelo zanimiva tema, kjer je še ogromno odprtega prostora za debato.
Sama se bližam že 31. tednu nosečnosti, zato sem se počasi začela zanimati za raznorazne informacije in nasvete glede poroda, lajšanja bolečin.
Sama sem recimo zajec, kar se tiče bolečine. Pred dobrim tednom sem recimo zaradi peklenskih bolečin šla ruvat modrostni zob. Ko sem se usedla na tisti stol in ko je prišel zobozdravnik z injekcijo v roki, sem začela tako jokati in se tresti, da sem skoraj skupaj padla. Pa se niti pod razno ne bojim injekcij. Ja, pri svojih 26. letih. Porazno. No, obe sestri in zobozdravnik-kirurg so bili izjemno prijazni in razumljivi, želeli so me spraviti v smeh in to jim je tudi uspelo. Ko je bilo po pičlih 10ih minutah vsega konec, me je bilo tako hudičevo sram, da sem se komaj izvlekla iz ordinacije 🙂
Kaj hočem povedati s tem.
Torej, ne razumem nečesa. Šla sem ruvat zob. Vse skupaj je trajalo 10 minut. Kirurg razume to bolečino, zato omrtviči ne samo tisti del, ampak kar pol obraza. Ker je zdravnik in zdravniki naj bi lajšali bolečino. Če imaš urejeno dod. zdr. zavarovanje, so vse injekcije lokalne anestezije ZASTONJ.
Zakaj torej zdravniki porodničarji in ostali ne lajšajo bolečine ZASTONJ tudi pri veliko bolj bolečem procesu, torej rojevanju??
Ne razumem te logike. Injekcijo dobiš pri zobozdravniku zastonj že samo takrat, ko ti vrta po zobu in naredi eno ušivo plombico. Injekcijo dobiš pri zdravniku, če se porežeš in ti naredijo tisti en ali dva šiva na recimo prstu na roki. Anestezije pri vseh bolečih posegih so nekaj najbolj naravnega in samoumevnega.
Nekje sem prebrala en komentar ene mamice, ki je šel nekako takole: “Naj gredo brez anestezije na operacijo slepiča, pa da jih vidimo, kako bodo to prenesli.”
Torej, porod poteka naravno in na enak način že od začetka človeštva. Zdravstvo je do danes napredovalo tako, da je za vse na voljo lajšanje bolečin.
Zakaj je torej pri porodu ostalo tako, kot je bilo, ko je rodila prva ženska na svetu? Zakaj je lajšanje porodnih bolečin, ki so v nekaterih primerih izredno hude in dolgotrajne nekakšen tabu v današnji moderni družbi? Zakaj se recimo ljudje delijo na tiste, ki so ZA lajšanje porodnih bolečin in tiste, ki so PROTI? Ne obstajajo pa recimo ljudje, ki so proti kempterapiji in za njo.
Pa še nekaj tudi ne rezumem, če se vrnem na ceno.
Če so zdravniki tu zato, da ljudem pomagajo lajšati kakršnekoli bolečine, in to zastonj, potem bi morali lajšati bolečine tudi pri porodu. In, kar je najpomembnejše pri vsem tem – to bi morali delati BREZPLAČNO. Absurdno je to, da je naprimer v Kranju epiduralna plačljiva, na Jesenicah pa brezplačna. V ljubljani tudi brezplačna, ampak odvisno, ob kateri uri boš rodila. Halo?!?
Kje je tu logika?
V glavnem, imam še dva meseca do PDP in nimam pojma, za kaj naj se odločim. Ker sem zajec, mogoče za epiduralno? Ker se ne kopam v evrih in bogastvu, naj izberem Jeseniško porodnišnico, ker je tam pač epiduralna zastonj in se zato peljem 50 kilometrov daleč? Ali naj raje izberem Kranjsko, ki je oddaljena od mene 10km? In tam plačam tretjino svoje plače za tisto usrano injekcijo v hrbet? ali naj grem v Ljubljano, do katere imam 20km in upam, da bom rodila dopoldne, ko bo na voljo anestezist??
Ali pa – po drugi strani, da se pač prepustim toku, brez porodnega načrta in brez planov, grem v najbližjo, pač potrpim tistih nekaj ur in to je to.
ampak, zakaj bi bolelo, če ni treba? Zakaj me mora biti strah že sedaj, če vse to sploh ne bi bilo potrebno, če bi bile stvari urejene tako, kot morajo biti?
Kaj pravite, ima kdo kak argument?
LP vsem,
Just me 🙂
Jaz bi na zadnje prispevke zelo kratko odgovorila: na splošno je dosegljivo lajšanje bolečine pri zobozdravstvenih kirurških ipd. storitvah zato, ker so to vsiljeni – nenaravni posegi. Porod pa je naraven, pri normalnemu ni nobenega posega in tista bolečina bi morala biti znosna, ovladljiva
Umetna oploditev, umetni popadki, umetno lajšanje bolečin..zame je to v približno istem košu. Tega se raje ne grem. To še ne pomeni, da se kdaj ne da premisliti ali da velja za vse ljudi isti prag.
Pri za ali proti epiduralni je enostavno dejstvo- kako se spopadate z bolečinami v vsakodnevnem življenju? Ali za menstrualne bolečine ali hud glavobol takoj vzamete tablete? Jaz, če se le da, to odležim, prespim, čaji. Za migreno vzamem tableto le, če moram biti tolatlno funkcionalna, npr za službo. Men in mojim bližjim zobarji vrtajo brez injekcij… Še manjši kirurški poseg (odstranitev nohta na palcu noge) sem imela brez anestezije…ker zaradi vsega nadraženega tkiva ni prijela. Ni blo lušno, ampak je bilo treba naresti, niti enkrat nisem pomislila, da mi dohtarji niso dali vsega, kar bi lahko.
Mislim, če vas je vnaprej tako zelo strah poroda, vsekakor glejte informacije v to smer. Široke informacije, “ea” ni edina resnica! Mene je strah meseca enormnega trebuha in mesecev neprespanih noči. Pa dojenja (imam grozno občutljive bradavice, upam, da se bodo še kaj spremenile) Tistih nekaj ur bolečin, če sploh bodo, pa ne…verjamem da bo šlo in da bomo brez medikamentacije vsi bolj zadovoljni.
Najprej naj odgovorim na prvo citirano izjavo: da, protibolečinsko tableto vzamem čim prej, saj ko se enkrat boleče mesto razboli, tablete ne pomagajo več.
Zdi se mi prav, da imaš pozitiven odnos do poroda in da si že a priori ne grizeš nohtov, kako boš prenesla bolečino. Se mi pa zdi, da si se s svojimi odločitvami vseeno prenaglila.
Sama sem bila zelo motivirana za rojevanje s čim manj protibolečinske terapije. Skozi celo nosečnost sem se pogovarjala z ženskami, ki so že rodile, in zbirala informacije, na kakšne načine premagati bolečino. Ko pa sem se soočila z rojevanjem, sem morala marsikatero svojo besedo požreti. Opolnoči mi je odtekla voda in po 9 urah popadkov sem bila odprta le 1 cm. Neprespana, utrujena in naveličana sem skoraj na kolenih prosila za oksitocin – umetne popadke. Ko so ti na polno zagrabili, sem ponovno skoraj šla na kolena, tokrat za protibolečinsko injekcijo. Rodila sem opoldne, torej v treh urah od začetka umetnih popadkov. Napravili so mi tudi epiziotomijo. Porod imam v silno lepem spominu, iz srca sem hvaležna osebju iz novomeške porodnišnice, rana pa se je tako lepo zacelila, da nisem prepričana, če bi sploh našla brazgotino.
Srečno!