Ena žlahtna štorija
Gledala sem nadaljevanje serije Ena žlahtna štorija. To je bila bleda prispodoba tiste Štorije pred poletjem. Ta nadaljevanka se je tako izničila, da prav čutiš, kako je zgodba prisiljena in umetno narejena. Nobene spontanosti ni več. Tako kot je bila prejšnja nadaljevanka zelo pristna in naravna, je sedaj delovalo vse za lase povlečeno.
Pa še ta hčerka Zala. Tako se je poredila, da deluje starikavo in ne ustreza več najmlajši hčerki očeta Berta, ki je edini ohranil nekoliko izvirnosti. Upam, da Zala ni noseča in se bo izkazalo, da je oče njenega otroka Avguštin.
Škoda, da so ustvarjalci tako razvrednotili prejšnjo serijo.
Ne znam uskladiti gledanje nadaljevanke Kar bo, pa bo, ker je na sporedu zvečer od 8 do devetih. Gledam pa tudi nadaljevan in ne vem, kako bi uskladila gledanje obeh.Ena žlahtna štorija, ki se pokriva s hrvaško Kar bo, pa bo.
Čas za gledanje imam od 7 do 10 ure.
Zelo čudno, da so dali te nadaljevanke v isti časovni termin. Lahko bi dali eno zjutraj.
To je tipičen primer slovenskih nadaljevank. Na začetku nekaj je. Prikazane so življenske zgodbe ljudi, lepa slovenska pokrajina, lepo igrani odnosi med ljudmi.
Toda, kot v vseh slovenskih nadaljevankah, so te “komične” prigode tako za lase privlečene, da komaj zdržiš do konca nadaljevanke, oziroma odideš izpred ekrana med prvimi oglasi. Teh je toliko, da ti gre na bruhanje.
Potem pa se skoncentrirajo avtorji nadaljevank na duhovščino in se delajo norca iz vaških duhovnikov. Tipično slovensko.Ta ubogi župnik je ena taka pokveka, da še igralec ne ve kaj bi s to vlogo počel, ker se mu zdi poniževanje osebe, ki jo igra, skrajno nesramno.
Samo to se še manjka, da se bo izvedelo, da je najstarejša hči Anica župnikova hčerka.
Joj, joj….