Lep pozdrav.
Moja težava so sanje. Niso vedno moraste, so pa vsako noč zelo intenzivne in prava redkost je, če se jih zjutraj na spomnim. Potem se čez dan večkrat spomnim nanje in če so bile moraste, me to ovira. Naj navedem kakšne posebne: danes sem sanjala, da na zelo pospravljenem podstrešju igram violino z zvitimi strunami(drugače ne igram violine), včeraj je moji prijateljici umrl otrok(sploh še ni poročena in o otrocih se še nisva pogovarjali), velikokrat igram v osnovni šoli odbojko(trenirala sem jo osem let, pa zaradi poškodbe ne smem več igrati). Prejšnji teden sem bordala na Rogli, vendar pa jim je zmanjkalo snega, zato sem šla na hrib, ki ga s fantom največkrat obiščeva. Včasih sanjam prečudovite sanje, da se peljem po morju, okrog in okrog pa so zasneženi hribi. Nekoč sem se peljala po avtocesti v nasprotno smer-sicer ni bilo nesreče, ker sem peljala po robu. Največkrat pa zamudim izpit, koncert ali pa srečanje s prijatelji. Vedno pridem na sceno, ko na tleh ležijo papirčki in nikogar več ni. Zgodilo se je že, da sem po snegu bežala pred medvedom. Tudi z avionom sem se že vozila, vendar so se mi hkrati majali zobje. Večkrat padem s kakšne police, mostu ali stolpa. Zlomljena nisem.
V mladosti sem tudi hodila v spanju(lezla sem k bratu v posteljico ali v omaro), vendar sedaj ne več(upam). Pred tremi leti sem imela epileptični napad. Bilo je med spanjem, nato še v bolnici. V osnovni šoli sem tudi sredi dneva “padla v sanje”, kar je privedlo do napada, vendar pa nisem vedela, da je bil to napad, zato nisem nič povedala. Med napadom sem bila v svetu sanj, zato ni v šoli nihče opazil. Sedaj se zdravim tri leta, verjetno pa zaradi zdravil še bolj intenzivno razmišljam(bolj negativno). Hodim redno na preglede. Izvidi so normalni. Upam, da bom letos končala s terapijo, vendar se bojim novih napadov.
Faks me vedno bolj utruja, ker je težak in zahteva celega človeka. Zbolela sem ravno zaradi psihofizičnega napora. Uspehov kljub trudu ni. Pogorim na celi črti. Od sebe očitno zahtevam preveč, zato moram imeti svojo dozo še ponoči. Kaj mi svetujete? Dan je bil dolg, sedaj me čaka pa še svet sanj. Lahko noč.

Spoštovana Sara,

pogosto preko noči podoživljamo šifrirane rudimente svojih dnevnih razmišljanj in včasih ravno to predstavlja sprostitev neke napetosti. V preroške lastnosti sanj ne verjamem, so pa lahko pri vas živahnejše zaradi dogajanja – draženja v centralnem živčevju. Če so neprijetne sanje možno pogojene tudi s terapijo, bo to lahko presodil vaš nevrolog, ki vam bo po potrebi terapijo priredil ali zmanjšal.