Lep pozdrav

Še sama nevem kako sem se znašla v situaciji v kateri sem,verjetno malo po malo,od danes do jutri se kar naenkrat spremeni v leta-LETA z ŽE POROČENIM MOŠKIM,s katerim imava otroka,za katerega njegova družina ne ve in tako leta živiva dvojno življenje.On malo doma malo pri nama in nihče niti posumi ne da je poročen že dobrih 25 let in da ta žena nisem jaz.Živiva vsak na svojem koncu Slovenije,skrbi za naju in skrbi za drugo družino-v kateri sta že dva odrasla otroka.In zdaj,kaj zdaj ko je najin otrok začel spraševati zakaj je očka toliko z doma,zakaj hodimo na lepše med tednom in ne za vikend kot ostali otroci v vrtcu,da bi tudi on imel bratca ali sestrico(saj ju ima pa niti ne ve,da obstajata)zmrazi me ob misli kaj šele bo,ko bo malo straješi in ko bojo vprašanja direktnejša.Nevem kako naprej,otroku ne mislim lagati,ker je bilo laganja dovolj.Partnerju sem predlagala,da končava razmerje,da je skrajni čas,da nehava s to norostjo,da bi morala priznati vsem kaj se dogaja,vendar še ni pripravljen to povedati pred družino,razumem ga,ker se boji reakcije domačih.Jaz sem mojim povedala pred dnevi in bilo je res travmatično-ugibate lahko kaj si mislijo o njem in ravno tako o meni.Vendar mislim,da se vedno tako obrne v življenju,da stvari pridejo na svoje mesto pa naj bo to mišljeno kot zmaga ali poraz.Vem samo to da nam vse skupaj škodi,da se mora nehat,vendar kako-kako naj zbere pogum in pove doma za vse to,boji se da ga bo žena zapustila in boji se da ga bojo otroci zasovražili.
Verjetno je teh primerov več,vendar ljudje o tem neradi govorijo,zato prosim,če je imel kdo podobno zgodbo ali pa ima svoje mnenje o tem,bom vesela nasveta.Hvala

Na moškem čveku-forumu, sta dve :NNNN in olivera s takšno zgodbo oz. v to globje prodirata.Poglej, pa boš še sama kaj dodala 🙂

Da si se odločila za resnico, je najbolj prav, seveda pa mora otrok dobiti primerne informacije letom primermo, brez vajinih travm. Zdaj je zadnji moment, da se zaradi otrokove socializacije stvari uredijo.
Zakaj se bojiš, da bi ga žena pustila? Ali ga ti tudi nebi imela? Kot odrasli, se bodo že pomirili, saj ni nikogar ubil.Srečno!

Hm, Monica30, kaj pa hočeš zdaj doseči s tem priznanjem? Imam zelo podobno izkušnjo in kaj misliš, da se zgodi potem? Prvič – če doslej ni povedal, da ima nekje drugje otroka in ljubico, potem tudi zdaj ne bo, ne glede na vajinega otroka, zlepa sigurno ne, verjemi. Ne govori, da ga razumeš, ker ga ne razumeš, samo prepričuješ sama sebe v to, v kar te prepričuje on! Sigurna sem, da plačuje in skrbi zanj ali za vaju oba, to pa je tudi vse, kar je pripravljen narediti, verjemi mi! Če ga boš izsiljevala s priznanjem doma, se bosta sprla, le da bo on poskušal tebe še po prepiru prepričevati, da je bolje, če ostane tako kot je, ker bo vajin otrok imel več od njega, če vse skupaj ostane skrito! Zapomni si te besede in poskusi, pa boš videla, da imam prav.
Seveda imaš možnost, da na tak ali drugačen način “spraviš” informacijo do njegove družine. Veš, kaj to prinaša? Brez olepševanja – moral bo priznati in tudi bo priznal, to se na rabiš bati. Vendar pa se ne bo ločil, niti ne pričakuj, da bo potem še z vama! Edino, kar boš imela, je njegova uradna alimentacija in konec obiskov (ali pa bodo ti zelo skromno uradni, kolikor se bo pač uspel dogovoriti s svojo ženo). In tudi ne pričakuj, da ga bo žena postavila pred ločitev, ker ga ne bo! Zaradi tega ne! Očitno sta pač par, ki je sklenil določen zakonski dogovor, ki se ga oba držita že vsa leta, sicer on ne bi mogel biti toliko časa z vama.
Torej, če res želiš prekiniti vaijno zvezo, potem ga prisili (sicer ne verjamem, da ti bo uspelo) v priznanje doma ali pa sama povej njegovi družini. Definitivno boš imela potem mir pred njim. Če pa si prekinitve zveze ne želiš (in mislim, da si je ne, ampak si misliš, da bo spriznanjem doma potem tega konec in bo prišel k vama – kar pa se ne bo zgodilo!!!!), potem se umiri in sprejmi situacijo kot si jo doslej, otroku pa povej, da ima očka pač velike službene obveznosti, ko pa bo starejši in če boš še vedno v tem razmerju, mu povej, da ima družino drugje…drugega ti zdaj ne preostane. vedno pa lahko upaš, ampak z izsiljevanjem na račun otroka ne boš dosegla nič. Iz lastnih izkušenj…

Bravo gospa, z vsem srcem vam cestitam za vas pogum in odlocitev, ki ste jo sprejela. Zagotovo je bila to najtezja odlocitev v vasem zivljenju, toda gotovo ena najboljsih in najpogumnejsih. Prav imate, to se mora nehati. Situacija je zelo toksicna za vas in za otroka. Prav je, da ste povedali domacim in da boste nekoc povedali tudi otroku. Dovolj lazi. S svoje strani ste naredili prav vse. Otroku njegovi starosti primerno pac razlozite, da ocka in mamica ne zivita skupaj. (Veliko otrok locenih starsev gre skozi isto stvar.) Celotno zgodbo mu povejte, ko bo ze vecji. Lahko da stvari ne bo dobro sprejemal, toda se tisockrat slabse bi sprejel, ce mu resnice ne bi povedali in bi po nakljucju kje izvedel. Nobena stvar otrokom ne skodi toliko kot manipulacija in lazi.

Kako pa bo stvar uredil partner, pa je njegova stvar in problem. Vi niste porocena, on pa je. Seveda se boji, da ga bo zena zapustila in otroci zasovrazili, in to upraviceno. Kot sem ze prej rekla, druzina in otroci tezko sprejemajo lazi in manipulacijo. Lazje bi sprejeli, ce bi se k vam odselil na zacetku razmerja in se locil.

Drugih ne morete spreminjati, samo sebe lahko. V vas je dozorela odlocitev, da ste sebi in svojemu otroku dolzni boljse zivljenje od tega, ki ste ga ziveli. Ziveti brez partnerja je boljse kot ziveti s partnerjem na tak nacin, kot ste. Kako zrel je vas partner in kako se bo stvar razpletla, ne vem, ker zaenkrat kaj dosti zrelosti ni pokazal. Najboljsi indikator prihodnjega vedenja je preteklo vedenje. Vse je mogoce – od tega, da ga bodo vrgli ven, do tega, da jim sploh nikoli ne bo povedal, do tega, da bodo zahtevali, da z vami stikov nima vec in jih bo ponizno ubogal.

Ni vam ga treba razumeti in njegovih motivov. Sebe morate razumeti. Razumeti to, da si vi in otrok zasluzite najboljse. Ljubezen je resnica in iskrenost. Ce bo ljubljen in zazelen, bo otrok kasneje tudi razumel, da vsak lahko naredi napako glede razmerja, ampak da on sam nikakor ni bil napaka, ampak ena najlepsih stvari, ki se vam je v zivljenju zgodila.

Pozdravljeni Monica30!

Sedanja situacija vas ne zadovoljuje in vam povzroča stisko. Ne obremenjujte se še s tem, kako in če sploh bo on povedal za vajino razmerje, komu bo povedal in kakšne bodo njihove reakcije. Oba sta odrasla. Ko sta začela razmerje, sta vedela, v kaj se spuščata. Predolgo ste pristajali na kompromise in na zvezo, ki očitno nima prihodnosti. Če bi partner želel skupno življenje z vami in otrokom (vsakodnevno), bi to najbrž že zdavnaj naredil.
Kljub čustvom, ki jih gojite do partnerja, očeta vašega otroka, morate gledati predvsem na svoje in otrokovo dobro. Zaslužite si partnerja, ki vas bo ljubil enako, kot vi njega.

Srečno!

Prav hvala lepa za vaše odgovore.Jaz si resnično le želim,da bi se vsa ta bedasta skrivnost končala,kot je rekla moja mama,saj ne skrivata goro trupel v dnevni sobi,čemu tak strah.
Kaj pa vem,morda to da smo se preveč navadili na nekaj kar je v sami biti destruktivno.Želim si ponovne svobode,sčasom pa želim moškega brez da bi ga morala skrivati ali on mene.Finančno nisem odvisna od sedanjega partnerja,tudi brez njega imava z otrokom lepo -kako bi rekla temu materijalno prihodnost.Nikdar nisva niti govorila o tem,da bi bila skupaj,moti pa me njegovo ljubosumje,preverjanje česar sem močno naveličana in kar mi je obljubil,da ne bo počel in zdaj počne prav to.TO DVOJNO ŽIVLJENJE JE že prava mora,lažem že avtomatično,ko spoznam nove prijatelje,ko srečam stare znance-lažem vsem in to so že kristusove muke.Vsak dan je po planu,kot se temu reče,nobene spontanosti,nič ni prepuščeno naključju..Želim si le ven iz vsega tega.
Resnica je edina pot,morda ne najlažja a edina.

Sem prebrala tudi na moškem klepetu,kot je predlagala ga.Jana,vendar so ženske v veliko boljši situaciji,midva imava skupne nepremičnine,pa tudi vsak svoje,jaz sem pooblščena na njegovih bančnih računih in on na mojih,ne na vseh seveda itd,itd..da ne naštevam.Tega doma še nisem povedala-staršem mislim,pa tudi nevem kako naj.Z eno besedo LE KJE SVA IMELA PAMET?