Dva naenkrat
Nekako je naneslo tako, da se trenutno dobivam z dvema. Ko sem spoznala drugega, sem s prvim zelela koncati, a sem se potem ustrasila, da bom ostala ‘sama’, ko se bo drugi nehal dobivati z mano, zato sem tudi prvega obdrzala. (Z obema je neresno). Zdaj pa imam zopet ta problem. Rada bi spoznala koga resnega in nehala z neresnimi odnosi, a imam strah koncati z njima, da ne bi ostala sama. Po drugi strani si zelim nekaj resnega s tadrugim, a se mi zdi da le zato, ker bi rada nekoga – ne pa ravno njega, ceprav mi je zelo simpaticen in se dobro ujameva. Ne vem, ne vem, ne vem kaj naj naredim
Pozdravljena,
V tvojem zapisu vidim precej neodločnosti in tudi premalo samozavesti. Moraš se naučit biti sama in vzljubiti sama sebe in se šele nato spuščati v resno zvezo. Če ne boš znala biti sama in ne boš dovolj samozavestna boš v zvezo vstopila precej ne sigurna, kar pa dolgoročno gledano nikoli ne vpliva dobro na zvezo.
Kot si že sama zapisala se ne vidiš z nobenim od njiju. Če bi v nekaj bila prepričana oziroma bi vedela, da je to to ne bi bila v dvomih kot si sedaj. Če si zares želiš resne zveze končaj z obema in se za en čas posveti samo sebi. Daj si čas zase, delaj to kar res rada počneš in nikoli se ne spuščaj v zvezo samo zaradi strahu pred samoto. Dokler imaš družino, vsaj eno dobro prijateljico/prijatelja imaš ogromno! Partner je samo še tista češnjica na vrhu smetane, ki tvoje življenje samo še obogati 🙂
Ne obupaj, naj se še tako klišejsko sliši je za vsakogar nekje nekdo. Enostavno še ni tvoj čas, da bi to osebo spoznala. Ko boš vzljubila samo sebe in boš pripravljena na nove podvige, ki jih prinaša partnerski odnos te bo zadelo kot strela iz jasnega 😉 do takrat pa kar pogumno. Nobena ženska ni na svetu za to, da bi se zadovoljila z manj kot si zasluži 🙂 Naj bo to tvoje vodilo pri izbiri naslednjega partnerja 🙂
Lepo bodi in srečno 🙂
Orchid26, ti je dala zelo dober (klišejski ;)) nasvet – bi pa dodala še svoje mnenje. In da ne bi bilo pomote – mene je tudi strah “crknit sama” in sem “bolestno predana”. Tako, da je moj odgovor bolj opis, kako se sama “spopadam” s tem.
Kaj je tvoje “opravičilo”, da imaš tako velik strah pred tem, da ostaneš sama? Kaj je tako sramotnega, grdega in ogabnega na tem. Ker grdo je samo to, da se oklepaš kot klop nekoga (ali dveh) iz sebičnih ali tudi samo napačnih razlogov. Če imaš nekoga resnično rad, potem ga ne priklepaš nase, ga ne izkoriščaš za lasten komfort in se mu ne obešaš kot mlinski kamen.
Če ju ne vodiš za nos in je odnos z njima odkrit in vesta, da je to pač prijateljstvo s sxom, potem ajde. Da vesta, da ne iščeš resne zveze in da si z nima, kadar pač si. In seveda – zaščita je pomembna, saj lahko kdo stakne SPB.
S tem si sicer ne delaš usluge pri tvojih pomislekih, da boš ostala sama – ker zdaj v bistvu si. Tadva sta ti samo neko mašilo. Ta strah ‘biti sam’ pač odraža željo po človeški bližini, toplini in je popolnoma razumljivo. Problem je v tem, če greš v veze zaradi tega za vsako ceno, tudi če je kar nekaj redflags..
V nasprotnem primeru ni fer do njiju in čimprej zaključi.
V glavi pa si moraš urediti sceno, da si moraš biti najprej sama najboljši partner in da si šele potem zrela za vezo, ki ti bo dala tisto, kar si želiš.