Spoštovani!

Z vami bi se rada pogovorila o problemu, ki v bistvu ni čisto moj, pa vendar se me kar precej tiče. Gre za odnose v moževi družini. Z bratom sta po letih rojena 9 let narazen in njuna mama (moja tašča) pravi, da se nikoli nista najboljše razumela.To v bistvu zelo težko razumem, saj imam tudi jaz mlajšo sestro (5 let) s katero se zelo dobro razumem in težko bi si predstavljala, da mine teden dni, ko se ne bi vsaj enkrat poklicali (čeprav ona študira 140 km vstran), vidimo pa se obvezno vsaj ob vikendih, ko pride domov.

Kje je problem?
Možev brat ima družino in dva otroka. Tudi midva sva ze tri leta poročena in imava sina. V vsem tem času, odkar sva poročena in stanujeva ‘na svojem’ naju njun brat ni še nikoli obiskal. Največ hodijo k nam člani moje širše družine od moževih pa samo mama in oče. Ne vem zakaj je tako. Možu sem že nekajkrat ‘težila’ naj povabi brata in družino. Po eni strani ga kar vidim, kako ga ta ideja razveseli, vendar pa je to tudi vse. Ne premakne se niti koraka naprej. Svoje starše vsake toliko časa sprašuje, kaj počne brat, nečak in nečakinja, vendar mu ne dajeta nobenih pravih odgovorov, čeprav sem po drugi strani ugotovila, da sta bila ves ta čas v stikih tudi z njimi, vendar sta nam to prikrivala!!!
Do pred kratkim,…ko sem slučajno svojo taščo pripravila do tega, da mi je vsa ogorčena govorila, kakšna je njena druga snaha, nemogoča, popolnoma ima pod nadzorom njenega sina in kaj še vse,,,no in na koncu mi je povedala še to, da letos pa nista šla na rojstni dan vnuku (bratovemu otroku), ker je bil zadnjič nesramen do njiju. V bistvu sem jo prvič videla tako sovražno in nehote sem pomislila, kaj si le misli o meni.

Ne vem, kako naj ravnam? Zdi se mi, da je polno nekih nerešenih družinskih problemov, ki jih nekako ne znajo postaviti na plano. Pomislila sem že tudi na to, da skušata moževa starša na nek način manipulirati s svojima otrokoma in ko jima je starejši sin ‘odrekel pokornost’ sta ga odpisala. Ne sicer direktno, sedaj pravita, da je snaha nemogoča.

Vendar, pogledati je treba tudi drugo plat zgodbe.
Ko sva se z možem poročila (na dan poroke) je v nekem trenutku moja tašča prišla k meni in mi rekla dobesedno: Saj mi ga ne boš vzela? Bila sem tako presenečena in obenem razočarana, ker nisem mogla verjeti, da nekdo razmišlja o svojem otroku kot o svoji lastnini, kot o kosu pohištva. Tega nisem povedala nikomur. Rekla sem si, verjetno se boji in se odločila, da ji bom to opazko spregledala. Torej, ne obtožujem je, čeprav jaz popolnoma drugače gledam na zvezo mati – otrok.

Kaj bi rada?
Rada bi, da bi tudi moj sin imel bratranca in sestrično, kot sem jih imela jaz. V bistvu se teh časov zelo rada spominjam, saj smo se srečevali pri babici in se skupaj igrali. Moj sin pa ima bratranca in sestrično, ki ju niti ne pozna.
OK, mogoče boste predlagali, naj greva midva k njim. Saj sva hodila k njim in neverjetno lepo smo se razumeli, tudi otroka sta me imela zelo rada. Vendar sem kmalu opazila, da moji tašči in tastu to ni bilo všeč!!!! Kot da bi bila ljubosumna! No, pred poroko je tast vztrajal, da moj mož prosi za pričo svojega brata. Čeprav si tega ni želel, ga je tast vsak dan ‘masiral’ naj ga prosi. Seveda sva šla tja in sledilo je razočaranje… Brat bi sicer šel za pričo, vendar je bil na tem, da izgubi službo in ni vedel, kaj naj mu odgovori. Zato pa je žena (moja svakinja) rekla, da to pa res ne gre, da bi njeni otroci zato stradali. OK, res je pretiravala ampak midva sva potem poiskala drugo pričo in je bilo tudi v redu. Ostala pa je nekakšna zamera(?) in od takrat nimamo stikov, čeprav je mož brata povabil, naj se z družino oglasijo.

Kako naprej?
Kakršen koli vaš nasvet mi bo zelo dobrodošel.Ne delam si iluzij, rada bi samo to, da bi moj sin vsaj poznal bratranca, sestrično, strica in teto.

Hvala in lep pozdrav!
Xena

Spoštovana Xena,
svaka in svakinje ne morete preprosto prisiliti v stike,lahko pa s seboj na počitnice povabite njunega sina in hčerko.Če gre pri svakovi družini res za finančne probleme, otrokoma iz ponosa morda sploh ne bosta dovolila z vami na počitnice.Vsekakor bo zadevo laže urejal vaš mož, seveda v primeru da je za to mootiviran.Celotna zadeva nima psihiatrične ampak občečloveške dimenzije, kjer bo najverjetneje večkrat treba uporabiti besedo “oprosti !”